Vpliv prehranskih terapij na preprečevanje presnovnega sindroma

Domen Viler; Tadeja Jakus; Klavdija Viler; Tamara Poklar Vatovec

doi:10.14528/snr.2014.48.2.21

Avtorji

Domen Viler Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, 6280 Ankaran
Tadeja Jakus Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola
Klavdija Viler Zdravstveni dom Izola, Ul. oktobrske revolucije 011, 6310 Izola
Tamara Poklar Vatovec Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2014.48.2.21

Ključne besede:

presnovni sindrom, prehranska terapija, življenjski slog, rizični dejavniki

Povzetek

Uvod: Namen raziskave je z uporabo pregleda literature predstaviti in analizirati rezultate raziskav, ki so proučevale vpliv prehranskih terapij na preprečevanje presnovnega sindroma. Metode: Za pregled literature in analizo so bile uporabljene primerjalne, presečne in longitudinalne raziskave, ki so bile objavljene od leta 2002 do 2012 v elektronskih bazah podatkov Medline in CINAHL. Skupno število zadetkov je bilo 166, v nadaljnjo analizo pa je bilo vključenih pet raziskav. Kriterij pri izboru raziskav je bil, da raziskave vključujejo podatke za vseh pet rizičnih dejavnikov presnovnega sindroma in prehransko terapijo. Rezultati: V raziskavah, ki so vključevale različne prehranske terapije, so največji poudarek na spremembo življenjskega sloga podale: zdrava uravnotežena prehrana, mediteranska prehrana, mediteranska prehrana z nižjim vnosom ogljikovih hidratov, konvencionalna prehrana za diabetike in lakto-vegetarijanska prehrana. Dieta z nizkim vnosom ogljikovih hidratov, nizkokalorična dieta in dieta z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov in manjšim energijskim vnosom so bile bolj osredotočene na prehransko terapijo in niso podale ustreznih smernic za spremembo življenjskega sloga. Izbranih pet raziskav kaže statistično pomemben vpliv prehranskih terapij na znižanje telesne mase (p < 0,001). Diskusija in zaključek: Do sedaj so izvedene raziskave obravnavale le posamezen dejavnik presnovnega sindroma na zdravje in niso raziskovale vpliva vseh petih dejavnikov v kombinaciji s prehransko terapijo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Biografije avtorja

Domen Viler, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, 6280 Ankaran

Domen Viler, dipl. dietetik

Tadeja Jakus, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola

asist. Tadeja Jakus, univ. dipl. ing. živ. tehn.

Klavdija Viler, Zdravstveni dom Izola, Ul. oktobrske revolucije 011, 6310 Izola

Klavdija Viler, dipl. m. s.

Tamara Poklar Vatovec, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola

doc. dr. Tamara Poklar Vatovec, univ. dipl. ing. živ. tehn.

Literatura

Alberti, K.G., Zimmet, P. & Shaw, J., 2006. Metabolic syndrome – a new worldwide definition. A consensus statement from the International Diabetes Federation. Diabetic Medicine, 23(5), pp. 469–480. http://dx.doi.org/10.1111/j.1464-5491.2006.01858.x, PMid:16681555

Anderson J.W., 2003. Whole grains protect against atherosclerotic cardiovascular disease. Proceedings of the Nutrition Society, 62(1), pp. 135–142. http://dx.doi.org/10.1079/PNS2002222, PMid:12740068

Babio, N., Bulló, M. & Salas-Salvadó, J., 2009. Mediterranean diet and metabolic syndrome: the evidence. Public Health Nutrition, 12(Suppl 9A), pp. 1607–1617. http://dx.doi.org/10.1017/S1368980009990449, PMid:19689829

Blinc, A. & Bresjanac, M., 2005. Telesna dejavnost in zdravje. Zdravniški vestnik, 74(12), pp. 771–777.

Božič, A. & Zupanič, T., 2009. Zdravje in zdravstveno varstvo v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, pp. 22, 34.

Cerović, O., Hren, I., Knap, B., Kompan, L., Lainščak, M., Lavrinec, J., et al., 2007. Priporočilo za prehransko obravnavo bolnikov v bolnišnicah in starostnikov v domih za starejše občane. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, pp. 139–140.

Dutheil, F., Lesourd, B., Courteix, D., Chapier, R., Doré, E. & Lac, G., 2010. Blood lipids and adipokines concentrations during a 6-month nutritional and physical activity intervention for metabolic syndrome treatment. Lipids in Health and Disease, 9, p. 148. http://dx.doi.org/10.1186/1476-511X-9-148, PMid:21194421; PMCid:PMC3022754

Eckel, R.H., Grundy, S.M. & Zimmet, P.Z., 2005. The metabolic syndrome. Lancet, 365(9468), pp. 1415–1428. http://dx.doi.org/10.1016/S0140-6736(05)66378-7, PMid:15836891

Elhayany, A., Lustman, A., Abel, R., Attal-Singer, J. & Vinker, S., 2010. A low carbohydrate Mediterranean diet improves cardiovascular risk factors and diabetes controlamong overweight patients with type 2 diabetes mellitus: a 1-year prospective randomized intervention study. Diabetes, Obesity & Metabolism, 12(3), pp. 204209. http://dx.doi.org/10.1111/j.1463-1326.2009.01151.x, PMid:20151996

Esposito, K., Marfella, R., Ciotola, M., Di Palo, C., Giugliano, F., Giugliano, G., et al., 2004. Effect of a mediterranean-style diet on endothelial dysfunction and markers of vascular inflammation in the metabolicsyndrome: a randomized trial. Journal of the American Medical Association, 292(12), pp. 14401446. PMid:15383514

Hlastan Ribič, C., 2010. Zdrava prehrana kot temelj zdravja. In: Hlastan Ribič, C. ed. Zdrava prehrana in javno zdravje : zbornik prispevkov. Cvahtetovi dnevi javnega zdravja 2010, Ljubljana, oktober 2010. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, pp. 5-26.

Hlastan Ribič, C., Djomba, J. K., Zaletel-Kragelj, L., Maučec Zakotnik, J. & Fras, Z., 2008. Dejavniki tveganja za nalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, p. 142.

Kahleova, H., Matoulek, M., Malinska, H., Oliyarnik, O., Kazdova, L., Neskudla, T., et al., 2011. Vegetarian diet improves insulin resistance and oxidative stress markers more than conventional diet in subjects with Type 2 diabetes. Diabetic Medicine, 28(5), pp. 549559. http://dx.doi.org/10.1111/j.1464-5491.2010.03209.x, PMid:21480966; PMCid:PMC3427880

Levine, T.B. & Levine Bradley, A., 2006. Metabolic syndrome and cardiovascular disease. Philadelphia: Elsevier Saunders, pp. 302–325.

Lindström, J., Louheranta, A., Mannelin, M., Rastas, M., Salminen, V., et al., 2003. The Finnish Diabetes Prevention Study (DPS): lifestyle intervention and 3-year results on diet and physical activity. Diabetes Care, 26(12), pp. 32303236. PMid:14633807

Matsuzawa, Y., Funahashi, T. & Nakamura, T., 2011. The concept of metabolic syndrome: contribution of visceral fat accumulation and its molecular mechanism. Journal of Atherosclerosis and Thrombosis, 18(8), pp. 629–639. http://dx.doi.org/10.5551/jat.7922, PMid:21737960

Mulej, M., 2011. Metabolični sindrom, patofiziologija in vpliv na srčno-žilna obolenja. In: Lužnik Avberšek, I., et al., eds. Etiologija in patologija debelosti: zbornik prispevkov z recenzijo, 2. simpozij Katedre za temeljne vede, Jesenice, 13. oktober 2011. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, pp. 87–91.

Okamoto, Y., Kihara, S., Funahashi, T., Matsuzawa, Y. & Libby, P., 2006. Adiponectin: a key adipocytokine in metabolic syndrome. Clinical Science, 110(3), pp. 267278. PMid:16464169

Pokorn, D., 2003. Prehrana v različnih življenjskih obdobjih: prehranska dopolnila v prehrani. Ljubljana: Marbona, pp. 15, 197, 198.

Practice-based evidence in nutrition: the global resourse for nutrition practice, 2013. Canada: Dietitians of Canada. Available at: http://www.pennutrition.com/index.aspx [10. 1. 2013].

Raitakari, M., Ilvonen, T., Ahotupa, M., Lehtimäki, T., Harmoinen, A., Suominen, P., et al., 2004. Weight reduction with very-low-caloric diet and endothelial function in overweight adults: role of plasma glucose. Arteriosclerosis, Thrombosis, and Vascular Biology, 24(1), pp. 124128. PMid:14656740

Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. izd. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, p. 52.

Strategija vlade Republike Slovenije na področju (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012., 2007. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, p. 14.

Tay, J., Brinkworth, G.D., Noakes, M., Keogh, J. & Clifton, P.M., 2008. Metabolic effects of weight loss on a very-low-carbohydrate diet compared with an isocaloric high-carbohydrate diet in abdominally obese subjects. Journal of the American College of Cardiology, 51(1), pp. 5967. http://dx.doi.org/10.1016/j.jacc.2007.08.050, PMid:18174038

Walsh, S.J. & Dauser-Forrest, D., 2009. Correlates of weight loss in persons withmetabolic syndrome. Preventive Medicine, 49(5), pp. 396401. http://dx.doi.org/10.1016/j.ypmed.2009.09.012, PMid:19761788

Wang, S.S., 2013. Metabolic syndrome. Available at: http://emedicine.medscape.com/article/165124-overview [4. 2. 2013].

Zemljič, E., Kšela, U. & Zavratnik, A., 2007. Presnovni sindrom, prediabetes in sladkorna bolezen tip 2. In: Hojs, R., et al., eds. Zbornik predavanj in praktikum. 18. srečanje internistov in zdravnikov splošne medicine Iz prakse za prakso z mednarodno udeležbo, Maribor, 1. in 2. junij 2007. Maribor: Univerzitetni klinični center, pp. 229–237.