@article{Mugerli_Njenjić_Fabjan Vodušek_Lučovnik_2015, title={Vpliv abdominalne dekompresije pri materi na pretok krvi v umbilikalni arteriji in plodovi srednji možganski arteriji}, volume={49}, url={https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/61}, DOI={10.14528/snr.2015.49.3.61}, abstractNote={Uvod: Abdominalna dekompresija v nosečnosti bi se lahko uporabljala za izboljšanje pretoka krvi v uteroplacentarnem žilju. Z dopplerskim ultrazvokom se je spremljal vpliv te metode na pretok krvi v umbilikalni arteriji in plodovi srednji možganski arteriji. Metode: V študijo smo vključili nosečnice (n = 23) z enoplodnimi nosečnostmi, ki so se udeležile abdominalne dekompresije. Z dopplerskim ultrazvokom smo izmerili pretoke v umbilikalni arteriji in srednji možganski arteriji pri plodu pred dekompresijo in neposredno po njej. Primerjali smo rezistenčne indekse, za kar smo uporabili Studentov t-test. Za statistično značilno smo vzeli vrednost p < 0,05. Rezultati: Vključili smo 23 nosečnic s povprečno gestacijsko starostjo 36+1 tednov. Povprečni rezistenčni indeks v umbilikalni arteriji pred dekompresijo je bil 0,58 (s = 0.10), po dekompresiji pa 0,54 (s = 0,07, p = 0,06). V srednji možganski arteriji je znašal 0,72 (s = 0,11) pred dekompresijo in 0,77 (s = 0,08) po dekompresiji (p = 0,01). Diskusija in zaključek: Upor v srednji možganski arteriji je bil po dekompresiji statistično značilno višji, kar kaže na boljšo oksigenacijo plodovih možganov. To dodatno podkrepi trend zniževanja upora v umbilikalni arteriji. Ugotovljene spremembe po dekompresiji bi bile lahko koristne v nosečnosti, kjer je prisoten zastoj v rasti ali ob hipertenzivnih boleznih v nosečnosti.}, number={3}, journal={Obzornik zdravstvene nege}, author={Mugerli, Sara and Njenjić, Gordana and Fabjan Vodušek, Vesna and Lučovnik, Miha}, year={2015}, month={sep.} }