TY - JOUR AU - Černe Kržišnik, Nika AU - Prosen, Mirko PY - 2019/09/15 Y2 - 2024/03/28 TI - Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater: deskriptivna fenomenološka raziskava JF - Obzornik zdravstvene nege JA - Obzor Zdrav Neg VL - 53 IS - 3 SE - Izvirni znanstveni članek DO - 10.14528/snr.2019.53.3.750 UR - https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/750 SP - 200–210 AB - <p><strong>Uvod</strong>: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen&nbsp;raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so&nbsp;imele izkušnjo rojstva nedonošenega otroka, rojenega med 24. in 35. tednom gestacije, so bili izvedeni delno&nbsp;strukturirani intervjuji. Najmlajša intervjuvanka je bila ob porodu stara 24 let in najstarejša 36. Za osem&nbsp;izmed njih je bil porod nedonošenega otroka prvi porod. Raziskava je potekala med majem in junijem 2017.&nbsp;Podatki so bili analizirani s pomočjo Giorgijevega pristopa, značilnega za fenomenološko raziskavo.<br><strong>Rezultati</strong>: Strukturo opisa sestavljajo štiri tematske skupine, ki opredeljujejo doživljanje mater ob rojstvu&nbsp;nedonošenega otroka: (1) potek poroda: želje in pričakovanja; (2) reprezentacijo materinstva: čustvovanje,&nbsp;navezanost, empatijo, spomine; (3) čustvovanje in skrb za nedonošenega otroka v poporodnem obdobju ter&nbsp;(4) (ne)profesionalnost zdravstvenih delavcev.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Izsledki raziskave kažejo, da je večina mater iskala vzroke prezgodnjega poroda.&nbsp;Veliko jim je pomenila podpora svojcev, zdravstvenih delavcev ter »sotrpink« z oddelka. Večina mater se je&nbsp;med porodom in hospitalizacijo soočala z negativnimi občutki; empatičen odnos zaposlenih jih je spodbujal&nbsp;in navdajal z upanjem ter zaupanjem.</p> ER -