Obzornik zdravstvene nege

Upad delovne sposobnosti pri starejših medicinskih sestrah

2023-06-29T11:47:55+00:00

Uvod: Delovna sposobnost starejših medicinskih sester je pogosto povezana s stresom in izgorelostjo na delovnem mestu, zahtevnostjo delovnega mesta in pogoji dela. Namen pregleda literature je bil raziskati dosedanje ugotovitve s področja raziskovanja delovne sposobnosti starejših medicinskih sester.
Metode: Pregled literature s področja delovne sposobnosti starejših medicinskih sester je bil izveden na podlagi vsebinske analize znanstvenih člankov, ki so bili objavljeni med letoma 2012 in 2022. Iskanje je potekalo od januarja do junija 2022. Pregledani in analizirani so bili članki, ki so polno dostopni v bibliografskih bazah podatkov PubMed, ScienceDirect, Cochrane library in Google Scholar.
Rezultati: Identificiranih je bilo 1181 člankov s področja delovne sposobnosti starejših medicinskih sester. V končno analizo delovne sposobnosti starejših medicinskih sester je bilo vključenih osem člankov. Pregled dosedanjih ugotovitev s področja delovne sposobnosti medicinskih sester je razdeljen na tri področja: 1) delovna sposobnost in izgorelost, 2) delovna sposobnost in delovno okolje ter 3) delovna sposobnost in model izbire, optimizacije in kompenzacije.
Diskusija in zaključek: Delovna sposobnost se s starostjo pri medicinskih sestrah manjša. Na podlagi ugotovitev v pregledani literaturi lahko sklepamo, da je delovna sposobnost starejših medicinskih sester slabo raziskana. Pregled literature predstavlja izhodišče za druge raziskovalce na področju zdravstvene nege in razvoja zaposlenih, saj se populacija zaposlenih medicinskih sester stara, delovni pogoji poklica pa so zelo zahtevni.

Vpliv telesne vadbe v nosečnosti na pojavnost poporodne depresije

2024-04-10T17:33:50+00:00

Uvod: Nove razmere, kakršen je porod, so fizično in psihično obremenjujoče, še posebej, če ženska v poporodnem obdobju doživi poporodno depresijo. Gre za najpogostejšo poporodno duševno motnjo, katere posledice so lahko dolgotrajne. Namen integrativnega pregleda literature je preučiti učinke vadbenih intervencij v nosečnosti na razvoj poporodne depresije ter ugotoviti, ali so vse vadbene intervencije enako učinkovite.
Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature s pomočjo dveh podatkovnih baz PubMed in ScienceDirect. Vključene so bile ženske, ki so izvajale vadbeno intervencijo v nosečnosti. Identificiranih je bilo 451 zadetkov, za končno analizo pa so bile uporabljene štiri randomizirane kontrolirane raziskave v angleškem jeziku med letoma 2015 in 2022. Za pregled poteka raziskave je bil uporabljen diagram PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses). Za oceno metodološke kakovosti je bil uporabljen obrazec MMAT (Mixed Methods Appraisal Tool).
Rezultati: Dve izmed štirih raziskav navajata, da vadbena intervencija v nosečnosti zmanjša razvoj poporodne depresije, vendar vse raziskave kažejo, da so potrebne nove sodobne vadbene intervencije.
Diskusija in zaključek: Glede na rezultate pregleda literature s težavo v celoti potrdimo, da vadbena intervencija v nosečnosti vpliva na zmanjšanje razvoja poporodne depresije, vendar so zaradi mnogih omejitvenih dejavnikov ter majhnega števila metodološko visokokakovostnih raziskav v prihodnje potrebne bolj načrtovane raziskave. Kljub temu predlagamo, naj fizioterapevti in drugi zdravstveni delavci telesno dejavnost nosečnic še naprej spodbujajo.

Razumevanje medgeneracijskih značilnosti medicinskih sester v klinični praksi

2024-04-21T17:29:52+00:00

Uvod: V kontekstu globalnih sprememb in prisotnosti več generacij na delovnem mestu je razumevanje medgeneracijskih razlik ključno za zmanjšanje konfliktov in izboljšanje sodelovanja v zdravstveni negi. Namen raziskave je bil razumeti medgeneracijske značilnosti medicinskih sester v klinični praksi.
Metode: V neeksperimentalni opisni kvantitativni raziskavi je bil uporabljen v slovenski jezik preveden vprašalnik za ocenjevanje medgeneracijskih razlik v zdravstveni negi (ang. The Multidimensional Nursing Generations Questionnaire). V priložnostni vzorec je bilo zajetih 100 medicinskih sester, zaposlenih v kliničnem okolju. Podatki so bili analizirani z osnovno deskriptivno statistiko ter neparametričnimi statističnimi testi, kot so Kruskal-Wallisov test, Mann-Whitneyjev U-test in za en vzorec Wilcoxonov test.
Rezultati: Rezultati kažejo dobro usklajenost in sodelovanje med različnimi generacijami anketirancev, večjo odprtost do sprememb, večjo samostojnost in zaupanje v odločitve ter pozitivnejši odnos do dela (p<0,001). Boljše rezultate so dosegli zaposleni iz generacije X, moški, magistri stroke in zaposleni na primarni zdravstveni dejavnosti. Rezultati so pokazali, da med skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik pri ocenjevanju razumevanja medgeneracijskih značilnosti medicinskih sester (p > 0,05).
Diskusija in zaključek: Na osnovi rezultatov smo ugotovili dobro medsebojno sodelovanje in usklajenost med različnimi generacijami medicinskih sester. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju dinamike medgeneracijskega sodelovanja v zdravstveni negi, kar ima potencial za izboljšanje delovnih odnosov in kakovosti oskrbe.

Izkušnje in strahovi medicinskih sester v času covida-19

2023-02-21T09:38:59+00:00

Uvod: Covid-19 močno vpliva tako na posameznikovo telesno kot tudi na duševno zdravje. Medicinske sestre kot ključna skupina zaposlenih v zdravstvu doživljajo precejšnjo zaskrbljenost zaradi tveganja okužbe. Namen raziskave je bil preučiti razmerje med stopnjo strahu zaradi virusa covid-19 med okuženimi in neokuženimi medicinskimi sestrami ter opredeliti dejavnike, ki na to vplivajo.
Metode: Podatki za presečno raziskavo so bili zbrani s spletno anketo, ki je potekala med 20. in 27. decembrom 2020. Sodelovalo je 281 medicinskih sester iz Turčije, od katerih je bilo 95 pozitivnih in 186 negativnih na koronavirusno bolezen. Podatke smo zbrali z Lestvico strahu zaradi covida-19 (angl.: Fear of COVID-19 Scale). Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko, Kolmogorov-Smirnov test, enosmerni test ANOVA, Mann-Whitneyjev U-test in Kruskal-Wallisov test. Statistična pomembnost je bila določena s p < 0,05.
Rezultati: Vzorec sestavlja 58,9 % žensk in 41,1 % moških. Med udeleženci, ki so bili pozitivni na testu, je 42,1 % skrbelo za paciente s koronavirusno boleznijo med nočno izmeno v primerjavi s 35,5 % tistih, ki so bili pri testiranju negativni. Obe skupini sta poročali o uporabi neustrezne zaščitne opreme. Medicinske sestre, pozitivne na covid-19, so izrazile višjo stopnjo zaskrbljenosti (22,89, s = 8,97) kot tiste, ki so bile negativne (21,10, s = 7,11).
Razprava in zaključek: Med medicinskimi sestrami in zdravstveniki, pozitivnimi na covid-19, je bila opažena višja stopnja zaskrbljenosti. Te ugotovitve poudarjajo potrebo po povečanju sredstev, namenjenim zdravstvenim delavcem. Bistveno je, da se strahovi zaposlenih primerno obravnavajo in se zagotovi izvajanje ustreznih ukrepov, vključno z učinkovitim načrtovanjem delovnih izmen in nudenjem psihološke podpore.

Družbeni in kulturni kontekst mladostniške spolnosti z vidika študentov zdravstvenih ved

2023-06-07T08:02:33+00:00

Uvod: Spolnost postane bolj očitna, ko se začnejo hormonske spremembe, značilne za puberteto, občutki in čustva, ki spremljajo spolnost, pa so različni. Informacije mladostnike velikokrat usmerijo v napačno razmišljanje in dojemanje mladostniške spolnosti. Namen raziskave je bil raziskati družbeni in kulturni kontekst mladostniške spolnosti z vidika študentov zdravstvenih ved.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja z metodo fokusnih skupin. V namenski vzorec je bilo vključenih dvanajst študentov zdravstvenih ved (osem zdravstvene nege in štiri dietetike), ki so bili razporejeni v tri fokusne skupine. Raziskava je potekala novembra 2022. Podatki so bili analizirani z metodo vsebinske analize.
Rezultati: Identificirane so bile tri kategorije: 1) stališče študentov o mladostniški spolnosti, 2) družbeni vpliv na mladostniško spolnost in 3) pridobivanje znanja skozi oči mladostnikov. Stališča študentov so se med skupinami različnih starosti razlikovala.
Diskusija in zaključek: Ugotovitve, ki predstavljajo stališča študentov, kažejo na to, da se mladostniki v spolnost podajajo že zelo zgodaj. Čeprav se mladostniki takrat ne zavedajo morebitnih tveganj, lahko tovrstne izkušnje v poznejšem življenju nanje vplivajo negativno. Nadaljnja raziskovanja bi morala vsebovati izključno študente smeri zdravstvena nega, razširiti pa bi se morala tudi na druga geografska področja v državi. Z ugotovitvami bi si lahko pomagali pri oblikovanju programov spolne vzgoje, ki bi bili bolj usmerjeni v mladostnike.

Izkoriščanje zmogljivosti umetne inteligence v zdravstveni negi

2025-02-08T23:32:37+00:00