https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/issue/feed Obzornik zdravstvene nege 2020-11-27T14:55:39+00:00 Martina Kocbek Gajšt obzornik@zbornica-zveza.si Open Journal Systems <p><strong>OBZORNIK<em> ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>Izdajo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3057 Zdravstvena pismenost 2020-11-27T14:55:17+00:00 Tamara Štemberger Kolnik tamara.stemberger@gmail.com 2020-09-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2985 Kakovost življenja odraslih, odvisnih od alkohola 2020-11-27T14:55:39+00:00 Klavdija Čuček Trifkovič klavdija.cucek@um.si Blanka Kores Plesničar blanka.kores@psih-klinika.si Alenka Kobolt alenka.kobolt@pef.uni-lj.si Margaret Denny denny.margaret@gmail.com Suzanne Denieffe SDENIEFFE@wit.ie Leona Cilar leona.cilar1@um.si <p><strong>Uvod</strong>: Odvisnost od alkohola je najbolj razširjena motnja odvisnosti, ki se razvija postopoma kot posledica&nbsp;medsebojno povezanih individualnih in družbenih dejavnikov. Vpliva na kakovost življenja prizadetih&nbsp;posameznikov. Namen raziskave je bil preučiti kakovost življenja oseb, odvisnih od alkohola, na različnih&nbsp;stopnjah zdravljenja v primerjavi s posamezniki brez odvisnosti od alkohola.<br><strong>Metode</strong>: Izvedena je bila študija mešanih metod. Najprej je bila opravljena presečna raziskava (n = 502) s&nbsp;pomočjo validiranega vprašalnika o zadovoljstvu z življenjem (Q-LES-Q). Osnovane so bile tudi fokusne&nbsp;skupine za subjektivno oceno kakovosti življenja. Podatki so bili analizirani z opisno in inferenčno statistiko&nbsp;(Mann Whitney U Test) s pomočjo programa SPSS, verzija 20.<br><strong>Rezultati</strong>: Udeleženci, ki niso odvisni od alkohola, so bistveno bolj zadovoljni z vsako izmed komponent&nbsp;kakovosti življenja kot tisti, ki so odvisni od alkohola. Razlike so se pokazale v počutju in v prostočasnih&nbsp;dejavnostih, pa tudi na področju fizičnega zdravja, zadovoljstva pri delu in družbenih odnosov.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Udeleženci, odvisni od alkohola, poročajo o slabšem zadovoljstvu z življenjem kot&nbsp;udeleženci, ki niso odvisno od alkohola. Soočajo se namreč s številnimi težavami, povezanimi z odvisnostjo.&nbsp;Obstaja potreba po nadaljnjem raziskovanju odvisnosti od alkohola v povezavi s kakovostjo življenja.</p> 2020-09-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2996 Kultura rojevanja na Goriškem v 20. stoletju 2020-11-27T14:55:36+00:00 Neli Kocijančič neli.kocijancic@gmail.com Mirko Prosen mirko.prosen@fvz.upr.si <p><strong>Uvod</strong>: Nosečnost in z njo povezan porod sta za žensko in njeno družino zelo pomembna in čustvena dogodka,&nbsp;ki s seboj prinašata veliko sprememb. Namen kvalitativne raziskave je bil skozi primere porodnih zgodb&nbsp;proučiti kulturo rojevanja na Goriškem v 20. stoletju.<br><strong>Metode</strong>: V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna interpretativna metoda. Uporabljen je bil namenski&nbsp;vzorec šestih žensk. Najmlajša izmed sodelujočih je bila stara 66 let, najstarejša pa 95 let. Raziskava je potekala&nbsp;aprila 2019. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem in analizirani s pomočjo metode analize&nbsp;vsebine.<br><strong>Rezultati</strong>: Identificirane so bile štiri teme: (1) spomini na porodno izkušnjo, (2) opis porodne izkušnje v&nbsp;resničnosti takratnega časa, (3) podporna vloga ožje in širše skupnosti v obporodni oskrbi in (4) determinacija&nbsp;zdravstvenega statusa skozi družbeni status. Pri porodnem dogodku doma so sodelovale babice in bližnje&nbsp;sorodnice, medtem ko so porodni dogodek v bolnišnici oblikovali zdravstveni delavci. Lajšanje porodne&nbsp;bolečine ni bilo v ospredju. Porod je potekal v hrbtnem položaju. Informacije o rojevanju so se prenašale od&nbsp;ene do druge ženske. Prva porodna izkušnja je prelomna za doživljanje poroda.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Porod in obporodno dogajanje sta v tistem času in prostoru v večji meri izpolnila&nbsp;pričakovanja žensk kljub nekaterim socialnim dejavnikom in pomanjkanju materialnih dobrin, ki jih v&nbsp;današnjem času prepoznavamo kot neobhodne.</p> 2020-09-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3012 Spolna disfunkcija pri slovenskih pacientih z multiplo sklerozo 2020-11-27T14:55:24+00:00 Anita Pirečnik Noč anita@noc.si Saša Šega Jazbec sasa.sega@kclj.si Christian Gostečnik christian.gostecnik@teof.uni-lj.si <p><strong>Uvod</strong>: Spolna disfunkcija je pri pacientih z multiplo sklerozo pogosta, ustreznih podatkov za slovensko&nbsp;populacijo pa ni na voljo. Namen raziskave je bil ugotoviti vrsto in delež spolne disfunkcije, razlike med&nbsp;moškimi in ženskami ter morebitno povezavo med spolno disfunkcijo in značilnostmi pacientov.<br><strong>Metode</strong>: Presečna raziskava je bila izvedena pri pacientih z multiplo sklerozo, ki so imeli spolne odnose v&nbsp;zadnjih šestih mesecih in so izpolnili vprašalnik MSISQ-19 (Multiple Sclerosis Intimacy and Sexuality&nbsp;Questionnaire). V raziskavi je sodelovalo 368 pacientov povprečne starosti 40,9 leta in trajanjem bolezni&nbsp;10,2 leta. Nevrološko prizadetost smo ocenili z EDDS (Expanded Disability Status Scale). Za primerjavo&nbsp;številčnih spremenljivk smo uporabili neparni t-test, za primerjavo kategoričnih spremenljivk hi-kvadrat,<br>povezanost med značilnostmi pacientov ter posamezno obliko spolne disfunkcije pa smo ocenili s pomočjo&nbsp;korelacijskega koeficienta po Spearmanu.<br><strong>Rezultati</strong>: Delež spolne disfunkcije, definiran kot odgovor 4 ali 5 na katero koli vprašanje v MSISQ-19,&nbsp;je znašal 37 %, deleži primarne, sekundarne in terciarne spolne disfunkcije pa 39,4 %, 39,9 % in 40,8 %.&nbsp;Med spoloma ni bilo statistično pomembnih razlik. Statistično značilno, a zelo šibko linearno korelacijo&nbsp;smo ugotovili med značilnostmi pacientov (starost, trajanje bolezni, EDSS, trajanje partnerske zveze) ter&nbsp;posamezno obliko spolne disfunkcije.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Spolno disfunkcijo ima 37 % slovenskih pacientov z multiplo sklerozo. Med spoloma&nbsp;ni statistično pomembnih razlik, kar velja tudi za posamezne vrste spolne disfunkcije, kot so primarna,&nbsp;sekundarna in terciarna.</p> 2020-09-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3008 Pregled publiciranja izbranih bibliografskih enot visokošolskih učiteljev strokovnih predmetov zdravstvene nege 2020-11-27T14:55:28+00:00 Branko Bregar brane.bregar@gmail.com Jure Rašić jure.rasic@psih-klinika.si <p><strong>Uvod</strong>: Kakovost študijskih programov je povezana s strokovno in znanstveno usposobljenostjo visokošolskih&nbsp;učiteljev. Namen raziskave je bil pregledati publicistično aktivnost visokošolskih učiteljev izbranih strokovnih&nbsp;predmetov v visokošolskih institucijah za zdravstveno nego v Sloveniji.<br><strong>Metoda</strong>: Retrospektivno so bili pregledani javno dostopni podatki o publiciranju 76 visokošolskih učiteljev,&nbsp;nosilcev dvanajstih strokovnih predmetov v sedmih visokošolskih institucijah na področju zdravstvene nege,&nbsp;za obdobje 2010–2015. Podatki so prikazani z opisno statistiko.<br><strong>Rezultati</strong>: V prikazanem obdobju je bilo evidentiranih 4.337 enot publiciranja, na enega visokošolskega&nbsp;učitelja povprečno 57,32 (s = 59,05). Od tega je bilo največ mentorstev diplom (n = 2928, 67,30 %), najmanj&nbsp;izvirnih znanstvenih člankov (n = 268, 6,21 %), še manj&nbsp; preglednih znanstvenih člankov (n = 46, 1,10 %).&nbsp;Obstajajo razlike v publiciranju na splošno med fakultetami (χ2(2) = 14,272, p = 0,027), pri mentorstvih (χ2(2)&nbsp;= 16,767, p = 0,010), preglednih znanstvenih člankih (χ2(2) = 28,442, p &lt; 0,001) uredništvih (χ2(2) = 17,870, p =&nbsp;0,007).<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Nosilci strokovnih predmetov zdravstvene nege kažejo različne aktivnosti na področju&nbsp;publiciranja bibliografskih enot. Visokošolske institucije naj spodbujajo visokošolske učitelje k publiciranju&nbsp;ter s tem pospešujejo njihov strokovni in znanstveni razvoj. Publiciranje znanstvenih bibliografskih enot bi&nbsp;bilo smiselno dodati tudi merilom za habilitacijo v naziv predavatelja.</p> 2020-09-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3005 Izkušnje posameznikov različne spolne usmerjenosti z zdravstvenimi delavci 2020-11-27T14:55:32+00:00 Tilen Tej Krnel tilen.krnel@gmail.com Brigita Skela Savič bskelasavic@fzab.si <p><strong>Uvod</strong>: Posamezniki lahko pripadajo različnim spolnim manjšinam. Ta osebna okoliščina ne sme vplivati&nbsp;na kakovost zdravstvene obravnave. Kljub temu številni doživljajo diskriminacijo zaradi svoje spolne&nbsp;usmerjenosti, zdravstveni sistem pa je prežet z normo heteronormativnosti. Namen integrativnega pregleda&nbsp;je bil sinteza dokazov glede izkušenj lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih (LGBT) oseb z zdravstvenimi&nbsp;strokovnjaki.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila metoda integrativnega pregleda literature s tematsko analizo rezultatov izbranih&nbsp;virov na način oblikovanja kod in kategorij. Literaturo smo iskali po elektronskih podatkovnih bazah Springer&nbsp;Link, SAGE, CINAHL, Academic Search Elite in MEDLINE. Iskali smo s pomočjo angleških ključnih besed:&nbsp;»experiences«, »healthcare«, »gay«, »lesbian«, »homosexual«, »bisexual« in »transgender«. Izbor primarnih&nbsp;virov smo opravili glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Tematska analiza je potekala na način&nbsp;odprtega kodiranja rezultatov izbranih virov.<br><strong>Rezultati</strong>: Skupno smo v obdobju od junija do avgusta 2018 presejali 6.839 virov; v končno analizo smo&nbsp;jih uvrstili 14 (objavljenih med letoma 2009 in 2017). Oblikovali smo 41 kod, ki smo jih združili v 2&nbsp;kategoriji: »Pozitivne izkušnje LGBT-posameznikov z zdravstvenimi delavci« ter »Negativne izkušnje LGBTposameznikov&nbsp;z zdravstvenimi delavci«.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Izkušnje LGBT-posameznikov z zdravstvenimi delavci so ambivalentne. Čeprav&nbsp;prevladujejo pozitivne izkušnje, negativnih ne smemo zanemariti, saj izvirajo iz heteronormativnosti, včasih&nbsp;pa celo predsodkov in homofobije. Zdravstveni delavci potrebujejo kulturne kompetence, ki so odraz razvoja&nbsp;družbe in potreb posameznikov v njej.</p> 2020-09-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement##