Obzornik zdravstvene nege

Ocena kakovosti spanja pacientov v času hospitalizacije

2025-01-06T09:16:28+00:00

Uvod: V obdobju bolezni je kakovosten spanec zelo pomemben, ker pozitivno vpliva na metabolizem, uravnavanje hormonov in ohranjanje imunskega sistema. Namen raziskave je bil ocena kakovosti spanja hospitaliziranih pacientov ter identifikacija dejavnikov, ki vplivajo na spanje.
Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna metoda raziskovanja. Instrument raziskave sestavljajo vprašalnik Richards Campbell Sleep Questionnaire in trinajst vprašanj/trditev, oblikovanih na podlagi pregleda literature, na priložnostnem vzorcu 100 pacientov. Vključenih je bilo 56 (56 %) žensk in 44 (44 %) moških. Anketiranci so bili stari od 19 do 89 let (x = 65,37, s = 15,676). Povprečna ležalna doba anketiranih je bila 13,6 dni (x = 13,68, s = 12,178).
Rezultati: Spanec med hospitalizacijo je kot slab (26,0 %) in zelo slab (12,5 %) skupaj ocenilo 38,5 % pacientov. Ženske so statistično značilno pogosteje kot moški ocenile, da imajo plitek spanec (x = 60,80, s = 28,88) (U = 865,500, p = 0,011). Trajanje hospitalizacije ni bilo povezano s kakovostjo spanca (r = -0,154, p = 0,127). Hrup pred bolniško sobo v nočnem času je bil moteč za 5,0 % pacientov. Hrup, ki ga povzročajo zdravstveni delavci v sobi med izvajanjem aktivnosti pri drugem pacientu, moti 8,0 % pacientov.
Diskusija in zaključek: Manj kot polovica anketiranih je svoj spanec v času hospitalizacije ocenila kot slab ali zelo slab. Strategije za izboljšanje kakovosti spanja bi morale spadati med dejavnike kakovostne oskrbe hospitaliziranih pacientov.

Tetovaže med zaposlenimi v zdravstveni negi

2024-06-18T07:56:46+00:00

Uvod: Osebna urejenost in videz sta izrednega pomena z vidika vtisa, ki ga zdravstveni delavci naredijo na pacienta. Tatu kot del »body arta« postaja v družbi vedno bolj razširjen, raziskave pa kažejo, da so tetovirani posamezniki še vedno deležni predsodkov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno mnenje in odnos do tetovaž imajo zaposleni v zdravstveni negi.
Metode: Izvedena je bila deskriptivna kvantitativna raziskava. Podatki so bili zbrani maja 2023 s spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil ustvarjen za namen te raziskave, z visoko zanesljivostjo (α = 0,913). Vzorec je bil priložnostni, obravnaval je 193 zaposlenih v zdravstveni negi na Gorenjskem. Uporabljene so bile univariatne in bivariatne statistike.
Rezultati: 4 % anketiranih je tetoviranih, od tega jih ima 71,2 % tetovažo na mestu, na katerem je drugim vidna. S trditvami, ki so po svojem pomenu odklonilne do tetovaž, se anketiranci v povprečju ne strinjajo ( = 1,16–1,83), se pa kaže statistično pomembna in pozitivna povezava glede na starost (p = 0,001–0,011, r = 0,183–0,237), glede na delovno dobo anketirancev (p = 0,001–0,028, r = 0,158–0,277) in pri nekaterih trditvah glede na stopnjo izobrazbe (p = 0,001–0,048).
Diskusija in zaključek: Tetovaže so v sodobni družbi vedno pogostejše, s čimer se povečuje tudi potreba po sprejemanju drugačnosti. Percepcija strokovnosti je odvisna tudi od zunanjega videza, zato naj bo pozornost osredinjena v krepitev profesionalne podobe na eni strani in razvijanje politike strpnosti in sprejemanja na drugi.

Kulturna raznolikost v zdravstvenih timih

2025-05-18T07:33:36+00:00

Uvod: Kulturna raznolikost v zdravstvenih timih je pomembna za zagotavljanje kakovostne oskrbe. Raznolikost pozitivno vpliva na izkušnje in razumevanje potreb pacientov ter ustvarja boljšo timsko dinamiko. Namen raziskave je bil preučiti prisotnost različnih kultur v zdravstvenih timih in stališča zdravstvenih delavcev o kulturnih raznolikostih.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem, ki je vključeval demografske podatke in odprta vprašanja o izkušnjah zdravstvenih delavcev s kulturno raznolikostjo v zdravstvenih timih. Namenski vzorec je vključeval 28 zdravstvenih delavcev različnih zdravstvenih ved. Intervjuji so bili analizirani z metodo analize vsebine.
Rezultati: Identificirane so bile štiri osrednje tematske kategorije: (1) vloga strokovnega znanja in profesionalnega pristopa pri zagotavljanju kakovostne oskrbe, (2) pomen dobre komunikacije in sposobnost prilagajanja, (3) pomembnost dinamike in podpore v zdravstvenem timu ter (4) kulturna raznolikost in pogledi zdravstvenih delavcev. Večina meni, da kulturna raznolikost obogati izkušnje in prispeva k empatiji.
Diskusija in zaključek: Sodelujoči v raziskavi so izpostavili tako pozitivne kot negativne izkušnje s kulturno raznolikostjo. Izkazalo se je, da se lahko različna znanja, izkušnje in poglede v timu uspešno poveže, če so vzpostavljeni spoštljivi odnosi in jasno opredeljene strokovne smernice, ki služijo kot vodilo za kakovostno opravljanje zdravstvene oskrbe v kulturno raznolikih timih.

Intervencije medicinskih sester za izboljšanje adherence pri starejših odraslih v domačem okolju

2024-08-29T11:41:50+00:00

Uvod: Starajoče se prebivalstvo in porast kroničnih obolenj povečujeta uporabo zdravil, vendar je adherenca pri zdravljenju z zdravili pri starejših odraslih, ki živijo doma, slabo raziskana. Namen raziskave je predstaviti dejavnike adherence in preučiti vlogo medicinskih sester pri preprečevanju ter zmanjševanju neadherence v domačem okolju.
Metode: Pregledali smo literaturo v zbirkah Medline, CINAHL, Cochrane Library, PubMed, ScienceDirect, Web of Science, Wiley in ProQuest z uporabo iskalnih pojmov: aged, home health care, medication adherence, nurse. Pregledali smo recenzirane objave od leta 2000 do 2025. V analizo smo vključili enaindvajset raziskav, ocenili njihovo kakovost (s standardi STROBE in COREQ) in izvedli tematsko analizo vsebine.
Rezultati: Po analizi smo poudarili več področij, ki jih medicinske sestre obravnavajo pri obravnavi neadherence: izobraževanje pacientov, motivacija, spodbujanje k uporabi pripomočkov, vključevanje in sodelovanje z drugimi strokovnjaki.
Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo osrednjo vlogo pri identifikaciji in obravnavi neadherence v zdravljenju z zdravili pri starejših odraslih, ki živijo v domačem okolju. Njihove intervencije morajo biti prilagojene posameznikovim potrebam, zahtevam terapije in graditi na strokovnih kompetencah. Zaradi razpršenih rezultatov in omejenih dokazov o učinkovitosti intervencij so potrebne nadaljnje raziskave za razvoj optimalnih, na dokazih temelječih načinov v zdravstveni negi.

Samomorilne misli pri bolnikih z rakom

2024-06-12T05:53:32+00:00

Uvod: Pri bolnikih z rakom je tveganje za samomorilne misli in samomorilnost višje kot pri ostalem prebivalstvu, zato je razumevanje čustvene stiske in ugotavljanje samomorilnih misli pri bolnikih z rakom izjemno pomembno. Namen pregleda literature je raziskati dosedanje ugotovitve s področja raziskovanja samomorilnih misli pri bolnikih z rakom.
Metode: Pregledana je bila literatura, ki je bila objavljena v obdobju petih let (od leta 2019 do leta 2024) v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Medline s ključnimi besedami: »onkologija«, »samomor«, »rak«, »samomorilne misli« in v angleškem jeziku »oncology«, »suicide«, »cancer«, »suicide thoughts«. Potek pregleda literature prikazuje diagram PRISMA. V pregled je bilo vključenih devet raziskav. Uporabljena je bila metoda vsebinskega združevanja in primerjava spoznanj, vključenih v raziskavo.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so med bolniki z rakom v od 11-ih % do 26-ih % prisotne samomorilne misli in da so na voljo presejalna orodja za ta problem. Težava pa je v tem, da se presejalna orodja ne uporabljajo v klinični praksi rutinsko. Najpogosteje sta uporabljena presejalno orodje Distress Thermometer in vprašalnik o zdravju PHQ-9. V organizacijah, v katerih zdravstveno osebje uporablja presejalna orodja, hitreje ugotovijo prisotnost samomorilnih misli.
Diskusija in zaključek: Ugotovitve so pokazale prisotnost samomorilnih misli pri bolnikih z rakom in da obstajajo različna presejalna orodja za ugotavljanje samomorilne ideacije. Potrebna je redna uporaba presejalnih orodij in razumevanje čustvene stiske kot šestega vitalnega znaka. Zdravstvene delavce je treba motivirati in organizirati izobraževanja v obliki delavnic o pomembnosti obvladovanja čustvene stiske pri bolnikih z rakom.

Od zgodovinskih prizadevanj do današnje praznine

2025-09-10T20:15:18+00:00