https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/issue/feed Obzornik zdravstvene nege 2019-02-18T04:31:38+00:00 Martina Kocbek Gajšt obzornik@zbornica-zveza.si Open Journal Systems <p><strong><em>OBZORNIK ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2955 Potreba po na osebo osredotočenemu pristopu v zdravstveni negi in zdravstvu 2019-02-18T04:31:35+00:00 Brendan McCormack bmccormack@qmu.ac.uk 2018-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/170 Sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki 2019-02-18T04:31:38+00:00 Maja Strauss maja.strauss@um.si Jana Goriup jana.goriup@guest.um.si Miljenko Križmarić miljenko.krizmaric@um.si Anton Koželj anton.kozelj@um.si <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Uvod</strong>: Dobro sodelovanje med zdravniki in medicinskimi sestrami omogoča višjo kakovost zdravstvene&nbsp;obravnave pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako odnose med medicinskimi sestrami in zdravniki&nbsp;ocenjujejo študenti zdravstvene nege in medicine.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Metode</strong>: V neeksperimentalni kvantitativni raziskavi je bila uporabljena Jeffersonova lestvica za oceno&nbsp;sodelovanja med zdravniki in medicinskimi sestrami. V priložnostni vzorec je bilo zajetih 428 študentov. Od&nbsp;tega 235 (54,9 %) študentov zdravstvene nege in 193 (45,1 %) študentov medicine. Podatki so bili analizirani&nbsp;z bivariatno statistiko in t-testom.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Rezultati</strong>: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede na spol anketirancev, pri nekaterih trditvah&nbsp;pa tudi glede na vrsto študija.&nbsp; Anketiranke so se v večji meri strinjale s trditvami. Največja razlika glede na&nbsp;spol anketiranih je bila pri trditvi, da bi morali biti študentje medicine in zdravstvene nege vključeni v timsko&nbsp;delo, da bi razumeli svoje vloge (t = 2,59, p = 0,010). Študentje zdravstvene nege so se večinoma bolj strinjali&nbsp;s trditvami kot študentje medicine. V primerjavi med vrstama študija je bila največja razlika glede strinjanja pri trditvi »Na medicinsko sestro je treba gledati kot na zdravnikovo sodelavko in kolegico in ne kot na&nbsp;pomočnico« (t = 15,24, p &lt; 0,001).</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Diskusija in zaključek:</strong> Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike v oceni odnosov med medicinskimi sestrami in zdravniki glede na spol anketiranih ter vrsto študija. Razlike glede različnih pogledov študentov obeh fakultet ponujajo priložnost za načrtovanje obeh izobraževanih programov.</p> 2018-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/207 Jezikovne prepreke pri zdravstveni negi tujegovorečih pacientov 2019-02-18T04:31:37+00:00 Anja Štante anja.stante@student.um.si Nataša Mlinar Reljić natasa.mlinar@um.si Barbara Donik barbara.donik@um.si <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Uvod</strong>: Jezikovne prepreke ob stiku s tujegovorečim pacientom močno vplivajo na kakovost zdravstvene&nbsp;nege, saj onemogočajo učinkovito komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom. Ne glede na spol,&nbsp;narodnost, raso, etnično poreklo, versko pripadnost ali drugo osebno okoliščino imajo pacienti pravico do&nbsp;enake obravnave pri zdravstveni oskrbi. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se medicinske sestre soočajo z&nbsp;jezikovnimi preprekami pri zdravstveni negi tujegovorečih pacientov.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili zbrani z delno&nbsp;strukturiranimi intervjuji (n = 5). Vzorec je bil namenski. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda&nbsp;konvencionalne vsebinske analize besedila.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Rezultati</strong>: S pomočjo vsebinske analize so bile oblikovane tri kategorije proučevanega fenomena: (1) Stik&nbsp;s tujegovorečim pacientom; (2) Soočanje s tujegovorečim pacientom; (3) Reševanje težav v komunikaciji s&nbsp;tujegovorečim pacientom. Soočanje s tujegovorečimi pacienti udeležencem v raziskavi predstavlja stisko,&nbsp;vendar ohranjajo empatičen odnos in se zavedajo nevarnosti, ki jih jezikovne prepreke predstavljajo za&nbsp;pacientovo varnost.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Diskusija in zaključek:</strong> Udeleženci v raziskavi opozarjajo, da jezikovne prepreke lahko predstavljajo večja&nbsp;tveganja na področju zagotavljanja pacientove varnosti. Obravnavano področje je v slovenskem prostoru&nbsp;slabše raziskano, zato bi bilo treba proučiti različne dimenzije tako jezikovnih kot tudi kulturnih preprek ter&nbsp;sistemsko urediti področje zdravstvene obravnave tujegovorečih pacientov. To bi pomembno prispevalo k&nbsp;vzpostavitvi uspešne komunikacije ter varni in kakovostni zdravstveni negi.&nbsp;</p> 2018-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/223 Identifikacija priporočil, razvoj in testiranje uporabe piktogramov za izboljšanje komunikacije starejših v socialnovarstvenih zavodih 2019-02-18T04:31:36+00:00 Nadis Krantić nadis234@hotmail.com Katarina Babnik katarina.babnik@ff.uni-lj.si Boštjan Žvanut bostjan.zvanut@fvz.upr.si <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Uvod</strong>: Piktogrami so slikovno komunikacijsko orodje, ki izboljšuje komunikacijo med izvajalci zdravstvenih&nbsp;in socialnih storitev ter starejšimi. Raziskava je zasledovala tri cilje: (i) identificirati priporočila za izdelavo&nbsp;piktogramov, primernih za starejše v socialnovarstvenih zavodih; (ii) na podlagi identificiranih priporočil&nbsp;razviti piktograme; (iii) ovrednotiti njihovo uporabnost.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Metode</strong>: Raziskava je temeljila na kombiniranem pristopu in so jo sestavljali trije deli: (i) analiza znanstvene&nbsp;in strokovne literature ter izvedba intervjujev s štirimi medicinskimi sestrami v socialnovarstvenih zavodih&nbsp;za identifikacijo priporočil za izdelavo piktogramov; (ii) izdelava piktogramov; (iii) evalvacija piktogramov s&nbsp;kvazieksperimentom. Za statistično obdelavo podatkov je uporabljena univariatna analiza (izračun frekvenc&nbsp;in relativnih frekvenc).</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Rezultati</strong>: Identificirana priporočila za izdelavo piktogramov se nanašajo na njihovo splošno zasnovo,&nbsp;uporabo barv in oblik ter lokacijo. Intervjuji so natančneje opredelili priporočljivo lokacijo piktogramov&nbsp;ter konkretne potrebe po njihovi sporočilnosti: »nevarnost opeklin«, »higiena rok«, »nevarnost padca«,&nbsp;»nevarnost udarca vrat«, »jedilnica«, »delovna terapija«. Evalvacija izdelanih piktogramov s tridesetimi&nbsp;starejšimi iz socialnovarstvenega zavoda je pokazala ustrezno razumljivost, tri vodje služb za zdravstveno nego in oskrbo pa so potrdile njihovo uporabnost.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Identificirana priporočila predstavljajo dobro osnovo za nadaljnjo izdelavo&nbsp;piktogramov za starejše iz socialnovarstvenih zavodov. Pogostejša uporaba piktogramov v socialnovarstvenih&nbsp;zavodih bi izboljšala komunikacijo s starejšimi in nudila ustrezno pomoč pri zagotavljanju njihove varnosti&nbsp;in ustrezne orientacije.</p> 2018-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/228 Management krhkosti na ravni posameznika – Preventiva pred krhkostjo 2019-02-18T04:31:35+00:00 Brigita Skela-Savič bskelasavic@fzab.si Branko Gabrovec branko.gabrovec@nijz.si <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Uvod:</strong> Krhkost je geriatrični sindrom in se kaže kot rezultat pod-pražnega zmanjšanja zmogljivosti številnih fizioloških sistemov, ki vodi v stanje visokega tveganja za neugodne zdravstvene izide. Ker se lahko proces, ki vodi do starostne krhkosti in oslabljenosti upočasni ali celo popolnoma zavre, so zgodnje intervencije in morebitno zdravljenje ključnega pomena.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Metoda:</strong> Za to raziskavo je bil izveden sistematičen pregled literature v naslednjih bazah: PubMed, Cochrane, Embase, Cinahl in UpToDate. Vključitveni kriterij je bil izbor literature objavljene v zadnjih 15 letih, od leta 2002 do leta 2017. Od 391910 zadetkov je bilo izbranih 31 publikacij.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Rezultati:</strong> Zgodnje odkrivanje krhkosti in telesnega upada veljata za učinkovito ukrepanje zoper s starostjo povezanih komorbidnosti. Ciljne intervencije imajo pomemben vpliv na preventivo, napredovanje krhkosti in tveganje za neugodne zdravstvene izide. Med pomembne in učinkovite preventivne ukrepe sodi življenjski slog z vključeno telesno aktivnostjo (vztrajnostna vadba) in prehrano (večji vnos beljakovin in dodajanje vitamin D).</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Zaključek:</strong> Ciljne intervencije imajo pomemben vpliv na preventive krhkosti. Upravljanje s krhkostjo in zgodnje intervencije zahtevajo širok in multidisciplinaren pristop, ki vključujejo klinično obravnavo z telesno aktivnostjo, prehrano in zdravili.</p> 2018-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/211 Raziskovanje na področju patronažne zdravstvene nege v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2016 2019-02-18T04:31:36+00:00 Vesna Zupančič vesna.zupancic@guest.arnes.si Andreja Ljubič andrejina25@gmail.com Marija Milavec Kapun marija.milavec@zf.uni-lj.si Tamara Štemberger Kolnik tamara.stemberger@gmail.com <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Uvod</strong>: Pomen patronažne zdravstvene nege narašča s pospešenim razvojem primarnega zdravstvenega&nbsp;varstva, preprečevanja bolezni in približevanja zdravstvene oskrbe integrirani podpori pacientom in njihovim&nbsp;družinam znotraj lokalnih skupnosti. Namen raziskave je bil proučiti, kaj je predmet raziskovanja izvajalcev&nbsp;zdravstvene nege ter katera so glavna vprašanja in problemi patronažne zdravstvene nege v Sloveniji.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Metode</strong>: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Zajemal je zbiranje znanstvene in strokovne&nbsp;literature v Vzajemni bibliografsko-kataložni bazi podatkov COBIB.SI od januarja do maja 2017. Literatura&nbsp;je bila iskana po korenu ključne besede patronaž*. Začetna merila za tematsko analizo vsebine je izpolnjevalo&nbsp;144 enot. V seznam za analizo empiričnih podatkov se jih je uvrstilo 45. Za prikaz pregleda in odločanja o&nbsp;uporabnosti pregledanih enot je bila uporabljena metoda PRISMA.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Rezultati</strong>: S pregledom literature so bila ugotovljena raziskovalna področja v patronažni zdravstveni nege&nbsp;v Sloveniji; izboljšanje kakovosti, varnost in pogoji dela, opolnomočenje pacienta in integrirana oziroma&nbsp;celovita obravnava pacienta. Zaznan je problem dostopnosti do objav posameznih raziskav, kakovost načrtov&nbsp;in metod raziskovanja. V zadnjih treh letih preučevanega obdobja so prevladujoči vir podatkov v raziskavah&nbsp;patronažne medicinske sestre.</p> <p style="margin: 0cm; margin-bottom: .0001pt;"><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Nujno je ciljno ukrepanje s povečanjem interesa in znanja patronažnih medicinskih&nbsp;sester za raziskovanje. Za boljše prepoznavanje njihove vloge v primarnem zdravstvenem varstvu ter krepitev&nbsp;interdisciplinarnega raziskovanja na mikro-, mezo- in makroravni sistema zdravstvenega varstva je potrebno&nbsp;uvajanje kompleksnejših raziskovalnih načrtov.</p> <p>&nbsp;</p> 2018-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement##