Obzornik zdravstvene nege

Zdravo delovno okolje

2018-12-10T01:07:52+00:00

Poškodbe presredka pri vaginalnem porodu v Sloveniji

2018-12-10T01:07:54+00:00

Uvod: Namen te retrospektivne raziskave je bil proučiti pojavnost poškodb presredka pri vaginalnem porodu v slovenskih porodnišnicah v obdobju od 2013 do 2015.
Metode: Uporabljena je bila kavzalno neeksperimentalna metoda kvantitativnega empiričnega pristopa. Vsi podatki so bili pridobljeni iz nacionalnega perinatalnega informacijskega sistema in analizirani za obdobje med letoma 2013 in 2015. Podatki so bili analizirani s pomočjo frekvenčne distribucije atributivnih spremenljivk ter osnovne deskriptivne statistike numeričnih spremenljivk.
Rezultati: Pogostost poškodb presredka pri vaginalnem porodu v vseh 14 slovenskih porodnišnicah se razteza od stanja brez kakršnekoli poškodbe presredka do četrte stopnje poškodbe presredka. Ženske so najpogosteje utrpele raztrganino presredka prve stopnje (26,1 %), medtem ko je 4,8 % žensk utrpelo raztrganino presredka druge stopnje. Hujše poškodbe presredka so bile prisotne v 0,8 % pri raztrganini presredka tretje stopnje in v 0,1 % pri raztrganini presredka četrte stopnje.
Diskusija in zaključek: Število poškodb presredka med porodom je glede na posamezne porodnišnice v Sloveniji še vedno precej različno. Ženske, ki utrpijo hujše poškodbe presredka, kamor uvrščamo raztrganine, ki segajo v črevesje, se lahko soočajo z resnimi zdravstvenimi težavami in potrebujejo ustrezno svetovanje glede stanja medeničnega dna po porodu. Obenem je za zdravstvene delavce posebej pomembno, da so vešči klasifikacije porodnih poškodb ter hkrati dobro poznajo faktorje, ki lahko vplivajo na raztrganine presredka med porodom.

Vloga staršev in vzgoje za zdravje pri oblikovanju odgovornega spolnega vedenja

2018-12-10T01:07:56+00:00

Uvod: Spolno vedenje je pogosto povezano z določenim zdravstvenim tveganjem, kar vključuje nizko spolno ozaveščenost, značilno za spolno vedenje mladih brez izkušenj. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos učencev do spolnega vedenja ter vlogo staršev in spolne vzgoje pri zavedanju učencev o posledicah tveganega spolnega vedenja.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja, s pomočjo strukturiranega vprašalnika na vzorcu 144 učencev ene izmed osnovnih šol na Gorenjskem, septembra 2013. Za analizo podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, Mann Whitneyjev U-test, Kruskall – Wallisov test ter linearna večkratna regresijska analiza.
Rezultati: Trditev »Kadar imam težave, mi družina nudi oporo« ima statistično značilen vpliv na pozitivno oblikovanje mnenj o spolnem vedenju (β = 0,259, p = 0,002). Ugotovili smo statistično pomemben vpliv zavedanja anketirancev o posledicah tveganega spolnega vedenja in proučevanih spremenljivk, kot sta »Spolna vzgoja pomaga pri razumevanju telesnih in čustvenih sprememb, ki jih prinaša puberteta (β = 0,089,p < 0,001)« in »Pri prvem spolnem odnosu moram paziti, da sem zaščiten/-a« (β = 0,066, p = 0,001).
Diskusija in zaključek: Anketirani učenci so dovzetni za ustvarjanje boljšega spolnega vedenja takrat, ko jim podporo - pogosto kot prvi vir - nudi družina. Spolna vzgoja predstavlja preventivo pred tveganim spolnim vedenjem. Gre za proces, v katerem posameznik pridobi informacije in oblikuje stališče / prepričanja o spolnosti, spolni identiteti, odnosih in intimnosti.

Diabetično stopalo kot zaplet sladkorne bolezni

2018-12-10T01:07:55+00:00

Uvod: Diabetično stopalo je skupina sindromov, pri katerih nevropatija, ishemija in infekcija pripeljejo do destrukcije tkiva, končna posledica je zbolevnost, lahko pa tudi amputacija. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostost pojava diabetičnega stopala pri pacientih s sladkorno boleznijo.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena raziskava mešanih metod. Tehnika zbiranja podatkov je bilo anketiranje 60 pacientov s sladkorno boleznijo in delno strukturiran intervju z dvema medicinskima sestrama, ki delata v diabetološki ambulanti. Kvantitativni podatki so bili analizirani z opisno in bivariatno statistiko. Kvalitativni podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine.
Rezultati: Ugotovili smo, da amputacija noge ni pogost zaplet diabetičnega stopala (U = 4,4, p = 0,217) in da ne moremo trditi, da je diabetično stopalo pogostejše pri moških kot pri ženskah (U = 0,6, p = 0,417), ter da so pacienti zelo dobro poučeni glede nege stopal in pravilne obutve.
Diskusija in zaključek: Najpomembnejša informacija o zdravstveni vzgoji pri diabetičnem stopalu za paciente je, da so o tem zapletu ozaveščeni pisno in ustno. Diabetično stopalo za paciente najpogosteje prinese spremembo v kakovosti življenja. Možnost za nadaljevanje raziskave bi bila izvedba enake raziskave na večjem številu pacientov.

Odnos in znanje medicinskih sester ter ovire pri implementaciji na dokazih temelječe prakse

2018-12-10T01:07:54+00:00

Uvod: Na dokazih temelječa praksa velja za zlati standard obravnave pacientov. Namen raziskave je bil preučiti odnos, znanje in ovire pri implementaciji na dokazih temelječe prakse v zdravstveni negi.
Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. V pregled so bile vključene naslednje baze: CINAHL Plus, ProQuest Dissertations & Theses Global, SpringerLink, WILEY in PubMed. Omejitvena kriterija iskanja sta bila objava članka med letoma 2008 in 2017 ter dostopnost celotnega besedila člankov v angleščini. Ključne besede iskanja: nurse, evidence based practice, implementation barriers. V končni pregled je bilo vključenih 37 člankov. Ocena kakovosti dokazov je prikazana v hierarhiji dokazov. Podatki so bili obdelani s tematsko kvalitativno analizo.
Rezultati: Identificiranih je 73 kod, ki so združene v 7 vsebinskih kategorij: (1) dejavniki, ki vplivajo na negativen odnos medicinskih sester do na dokazih temelječe prakse, (2) dejavniki, ki vplivajo na pozitiven odnos medicinskih sester do na dokazih temelječe prakse, (3) znanje raziskovanja medicinskih sester za uporabo znanstvenih dokazov v kliničnem okolju, (4) znanje uporabe informacijske tehnologije za iskanje dokazov, (5) vpliv mentorstva in kompetenc za implementacijo na dokazih temelječe prakse v klinično okolje, (6) ovire organizacije za implementacijo na dokazih temelječe prakse v klinično okolje in (7) ovire medicinskih sester za implementacijo na dokazih temelječe prakse v klinično okolje.
Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže pozitiven kot tudi negativen odnos medicinskih sester do na dokazih temelječe prakse. Osredotoča se na pomanjkanja znanja in ovire, s katerimi se srečujejo medicinske sestre pri implementaciji na dokazih temelječe prakse v klinično okolje.

Medpoklicno nasilje v operativni dejavnosti

2018-12-10T01:07:53+00:00

Uvod: V operativni dejavnosti heterogena skupina strokovnjakov z različnimi osebnostmi in vrednostnimi sistemi, značilnimi za vsako profesijo, deli odgovornost do enega pacienta, kar lahko sproži napetost v odnosih in se stopnjuje v nasilje. Namen raziskave je bil prikazati razširjenost tega fenomena ter opredeliti z njim povezane dejavnike in posledice.
Metode: Izvedena je bila sistematična iskalna strategija v bazah podatkov CINAHL, Medline, Academic Search Elite, ProQuest in COBIB.SI z datumom objave od januarja 2008 do vključno decembra 2017. Uporabljeni so bili iskalni pojmi v angleščini aggressive behavior, disruptive behavior, operating room, perioperative, violence, verbal abuse, bullying, surgeon in v slovenščini zdravstvena nega, nasilje. Podanih je bilo 735 zadetkov, glede na naslov in izvleček smo za ustrezne določili 68 virov, po vsebinskem pregledu smo jih izločili še 47.
Rezultati: Zaključki pregleda literature so temeljili na 22 referencah. Oblikovanih je bilo 6 kategorij: (1) povzročitelji in nivoji nasilja, (2) vrste (tipi) nasilja, (3) neposredni vzroki za pojav nasilja v operacijski dvorani, (4) dejavniki, povezani s pojavom in prepoznavnostjo nasilja, (5) posledice nasilja ter (6) individualni in sistemski organizacijski ukrepi za obvladovanje posledic nasilja.
Diskusija in zaključek: Najpogostejši izvajalci nasilja v operativni dejavnosti so kirurgi in zaposleni v operacijski zdravstveni negi, najpogostejši vzroki pa hierarhija, nepredvidljive situacije, kadrovski in materialni deficit, medosebni odnosi, delovna obremenitev, organizacijska kultura. Izkazuje se potreba po tovrstni reprezentativni raziskavi v Sloveniji.