https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/issue/feed Obzornik zdravstvene nege 2020-03-29T14:08:33+00:00 Martina Kocbek Gajšt obzornik@zbornica-zveza.si Open Journal Systems <p><strong>OBZORNIK<em> ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3023 Čas je za klinične specializacije in napredno zdravstveno nego 2020-03-29T14:08:29+00:00 Brigita Skela-Savič bskelasavic@fzab.si <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> 2020-03-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2954 Potrebe svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave 2020-03-29T14:08:33+00:00 Klavdija Potočnik klavdija.ursini@gmail.com Janez Ravnik janez.ravnik@ukc-mb.si Mateja Lorber mateja.lorber@um.si <p><strong>Uvod</strong>: Ugotavljanje potreb svojcev je pristop skrbi, usmerjene k družini, s končnim ciljem aktivne vloge&nbsp;pacientov in svojcev pri doseganju ravni zdravja. Namen raziskave je bil ugotoviti potrebe svojcev pacientov,&nbsp;ki so bili hospitalizirani zaradi nezgodne poškodbe glave.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Za pridobitev podatkov je bil uporabljen&nbsp;delno strukturiran intervju s svojci hospitaliziranih pacientov v začetku zdravljenja ter pred odpustom iz&nbsp;bolnišnice. V raziskavo je bilo vključenih deset svojcev pacientov, ki so utrpeli nezgodno poškodbo glave.&nbsp;Podatki so bili analizirani s pomočjo vsebinske analize.<br><strong>Rezultati</strong>: Ugotovljeno je bilo, da imajo svojci pacientov z nezgodno poškodbo glave različne potrebe, ki se&nbsp;v času hospitalizacije spreminjajo. Kot glavni so izpostavili potrebo po informacijah in potrebo po podpori.&nbsp;Obe sta prisotni v obdobju celotne hospitalizacije, kljub temu pa pride do manjših sprememb v dejavnikih, ki&nbsp;ju opredeljujejo. Na začetku hospitalizacije je prisotna še potreba po soočenju, ki se izraža skozi različne faze,&nbsp;kot so šok, zanikanje, pogajanje, jeza, žalost in strah. Ob zaključku hospitalizacije pa se izrazita še potreba po&nbsp;(ne)gotovosti in potreba po napredku.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Ugotovljene so bile najpomembnejše potrebe svojcev pacientov po nezgodni poškodbi&nbsp;glave. Glede na ugotovitve bi bilo za optimalno zadovoljevanje potreb treba opolnomočiti zdravstveno osebje&nbsp;predvsem na področju zgodnje prepoznave potreb, komunikacije in sprejemanja svojca kot enakovrednega&nbsp;partnerja pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene nege.</p> 2020-03-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2995 Izkušnje partnerjev s prisotnostjo pri porodu 2020-03-29T14:08:30+00:00 Anita Bezeljak anita.bezeljak@gmail.com Ana Polona Mivšek polona.mivsek@zf.uni-lj.si Petra Petročnik petra.petrocnik@zf.uni-lj.si <p><strong>Uvod</strong>: Očetje se pogosto vključujejo v porodni proces v vlogi spremljevalcev svojih partnerk ob porodu.&nbsp;Veliko očetov si želi biti prisotnih pri porodu svojega otroka, vendar si pogosto ne predstavljajo svoje vloge v&nbsp;porodni sobi. Namen raziskave je bil raziskati izkušnje partnerjev s prisotnostjo pri porodu.<br><strong>Metode</strong>: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Vzorec zajema pet očetov, starih med 25 in 35 let,&nbsp;ki so imeli za seboj vsaj dve porodni izkušnji. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih&nbsp;intervjujev in analizirani s pomočjo metode analize vsebine.<br><strong>Rezultati</strong>: Za očete je bila prisotnost pri rojstvu njihovega otroka ena izmed najlepših izkušenj v njihovem&nbsp;življenju. Kljub temu da so jo opredelili kot stresno, je bila hkrati zanje pozitivna in polna intenzivnih občutij.&nbsp;Občutili so vznemirjenje, pričakovanje, strah, zaskrbljenost, srečo, veselje, olajšanje ter ponos. Nekateri očetje&nbsp;so bili s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja v porodno dogajanje vključeni bolj aktivno, drugi manj.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Očetje si želijo biti s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja obravnavani&nbsp;spoštljivo in kot enakovreden del para, ki se mu rojeva otrok. Priložnosti nadaljnjega raziskovanja se kažejo v&nbsp;proučevanju povezave med prisotnostjo pri porodu ter družinsko in partnersko dinamiko, pa tudi v izkušnjah&nbsp;babic s prisotnostjo očetov v porodnih sobah.</p> 2020-03-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2988 Veljavnost in zanesljivost vprašalnika o potencialnih dejavnikih stresa zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah 2020-03-29T14:08:31+00:00 Mojca Dobnik mojca.dobnik@ukc-mb.si Matjaž Maletič matjaz.maletic@um.si Brigita Skela-Savič bskelasavic@fzab.si <p><strong>Uvod</strong>: Zaposleni v zdravstveni negi so izpostavljeni številnim dejavnikom stresa. V slovenskem prostoru&nbsp;doslej nismo imeli instrumenta za merjenje stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi. Namen raziskave je bil&nbsp;validirati vprašalnika o merjenju stresorjev, ki so jim izpostavljeni zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih&nbsp;bolnišnicah.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda, s kavzalno-neeksperimentalnim&nbsp;raziskovalnim dizajnom. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnikov »Lestvica za merjenje stresa« in&nbsp;»Stres na delovnem mestu bolnišničnih zdravstvenih delavcev«, združenih v merski instrument »Potencialni&nbsp;dejavniki stresa pri zaposlenih v zdravstveni negi«. Validacija vprašalnika je bila izvedena na priložnostnem<br>vzorcu 983 zaposlenih v 21 slovenskih bolnišnicah. Podatki so analizirani z opisnimi metodami in faktorsko&nbsp;analizo.<br><strong>Rezultati</strong>: Z eksploratorno faktorsko analizo je preostalo 34 spremenljivk, ki pojasnijo 68 % celotne&nbsp;variabilnosti. Vrednosti Kaiser-Meyer-Olkinove mere primernosti vzorca in Bartletovega testa sferičnosti&nbsp;(KMO = 0,931, Bartlett: χ2(561) = 9670,501, p &lt; 0,001) so se izkazale kot primerne za izvedbo eksploratorne&nbsp;faktorske analize, s katero smo dobili devet faktorjev. Vprašalnik je zanesljiv, vrednosti koeficienta Cronbach&nbsp;α se gibljejo na intervalu od 0,805 do 0,932.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Vprašalnik je zanesljiv in veljaven instrument za merjenje potencialnih stresorjev&nbsp;v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah in odpira možnosti primerjav z veljavnimi instrumenti v tujini.&nbsp;Merilni instrument je namenjen managerjem v zdravstveni negi.</p> 2020-03-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2998 Znanje, odnos in dojemanje dela s starejšimi osebami pri zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v domovih za starejše 2020-03-29T14:08:30+00:00 Brigita Skela-Savič bskelasavic@fzab.si Simona Hvalič Touzery simona.hvalic-touzery@fdv.uni-lj.si <p><strong>Uvod</strong>: Ustrezen odnos, splošna in strokovna znanja ter razumevanje vloge strokovnjakov, ki delajo s starejšimi&nbsp;osebami, lahko pripomorejo k odpravljanju stereotipov in prispevajo h kakovostni obravnavi starejših oseb.&nbsp;Namen raziskave je bil proučiti odnos do dela s starejšimi osebami, znanje o njem in njegovo dojemanje ter&nbsp;povezanost naštetega z izobraževanji zaposlenih v domovih za starejše.<br><strong>Metoda</strong>: Izvedena je bila kvantitativna eksplorativna raziskava na populaciji izvajalcev zdravstvene nege in&nbsp;oskrbe (n = 266) v 13 domovih za starejše v Sloveniji. Podatki so bili zajeti z že razvitimi merskimi instrumenti&nbsp;(FAQ-R, POWP, ASD, ADKS). Raziskava je bila izvedena v obdobju med junijem in avgustom 2017. Podatki&nbsp;so bili obdelani z opisno in bivariantno statistiko.<br><strong>Rezultati</strong>: Test FAQ-R je pokazal 65,2 % uspešnost anketirancev, ki se je povečala z večanjem stopnje izobrazbe&nbsp;(p &lt; 0,001). Pri 7,8 % anketirancev je bil ugotovljen negativni odnos do starejših oseb. Na ADKS-testu je bilo&nbsp;zbranih 64,9 % možnih točk (s = 14,86); dosežek se razlikuje glede na stopnjo izobrazbe (p &lt; 0,001) in starost&nbsp;anketirancev (p = 0,022).<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Splošno znanje o starejših osebah in staranju je pomanjkljivo; stopnja znanja o&nbsp;Alzheimerjevi bolezni je zadovoljiva, a se niža z nižanjem izobrazbe. Raziskava opozori na pomen številnih&nbsp;medsektorskih ukrepov, ki so odziv na potrebe dolgožive družbe. Področje je odprto za nadaljnje raziskovanje&nbsp;in razvoj novih instrumentov, ki bodo omogočili vzročno raziskovanje.</p> 2020-03-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2968 Zdravstvena nega pacienta, ki je samomorilno ogrožen 2020-03-29T14:08:32+00:00 Petra Vršnik petra.vrsnik@psih-klinika.si Branko Bregar brane.bregar@gmail.com <p><strong>Uvod</strong>: Vloga medicinske sestre je pri obravnavi samomorilno ogroženih pacientov ena izmed ključnih za&nbsp;preprečevanje pojavnosti samomora. Namen raziskave je bil pregledati literaturo s področja zdravstvene nege&nbsp;samomorilno ogroženih pacientov v Sloveniji in tujini.<br><strong>Metode</strong>: Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Google Učenjak in&nbsp;Obzornik zdravstvene nege od marca 2018 do septembra 2018. Napredno iskanje je potekalo s pomočjo&nbsp;Bullovega logičnega operatorja AND (IN), s kombinacijo naslednjih ključih besed: »psychiatric nursing care«,&nbsp;»the role of nurses«, »nurse prevention suicide«, »suicidal patients« in »mental health nursing«. V slovenščini&nbsp;smo uporabili ključno besedo »samomor«. Izmed 2101 zadetkov je bilo v kvalitativno vsebinsko analizo&nbsp;vključenih 17 zadetkov oziroma člankov.<br><strong>Rezultati</strong>: Viri so razporejeni glede na identificirane kode v kategorijo »Vloga medicinske sestre in&nbsp;pomen zdravstvene nege«, ki se deli na štiri pripadajoče podkategorije: (1) »Dejavnosti oziroma aktivnosti&nbsp;medicinske sestre za preprečevanje samomorov«, (2) »Terapevtski odnos in komunikacija medicinske&nbsp;sestre s samomorilno ogroženim pacientom«, (3) »Problemi medicinske sestre pri obravnavi samomorilno&nbsp;ogroženega pacienta« in (4) »Ukrepi za izboljšanje obravnave in preprečevanje samomora«.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Medicinske sestre se lahko na vseh ravneh zdravstvenih dejavnosti srečujejo s&nbsp;posamezniki, ki imajo samomorilne misli. Z načinom obravnave in odziva na njihovo stisko lahko vplivajo&nbsp;na počutje posameznika. Za učinkovito delo morajo medicinske sestre pridobiti dodatna znanja s področja&nbsp;prepoznave, ocenjevanja in preprečevanja samomorov.</p> 2020-03-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2958 Opis, analiza in vrednotenje teorije medosebnih odnosov Hildegard E. Peplau v pediatrični zdravstveni negi 2020-03-29T14:08:33+00:00 Leona Cilar leona.cilar1@um.si Majda Pajnkihar majda.pajnkihar@um.si <p><strong>Uvod</strong>: Temeljne značilnosti pediatrične zdravstvene nege so najboljša skrb za otroka, vzdrževanje integritete&nbsp;družine in otrokove rutine ter posebna znanja in spretnosti za negovanje otroka. Teorija medosebnih odnosov&nbsp;poudarja pomen medosebnega odnosa med medicinsko sestro in pacientom, ki se razvija skozi posamezne&nbsp;faze medsebojnega odnosa. Namen opisa, analize in vrednotenja teorije je ugotoviti možnost prenosa in&nbsp;uporabe teorije v praksi pediatrične zdravstvene nege.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljen je bil pregled znanstvene in strokovne literature v naslednjih podatkovnih bazah: Web&nbsp;of Science, ProQuest, Medline, PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Upoštevana so bila priporočila PRISMA.&nbsp;Identificirane zadetke smo uvrstili v nivo glede na hierarhijo dokazov in ocenili kakovost s pomočjo priporočil&nbsp;GRADE. Teorijo smo opisali, analizirali in evalvirali po modelu avtorice M. Pajnkihar.<br><strong>Rezultati</strong>: Izmed 321 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključeno 21 zadetkov. S pomočjo&nbsp;analize identificiranih zadetkov ugotavljamo, da večina avtorjev teorijo medosebnih odnosov opredeli kot&nbsp;teorijo srednjega obsega. V veliki meri se strinjajo, da je teorija enostavna in kompleksna ter ima jasno&nbsp;opisane koncepte, propozicije in predpostavke. Fenomen medosebnih odnosov je jasen medicinskim sestram&nbsp;v kliničnem okolju.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Teorija je uporabna za prakso zdravstvene nege, raziskovanje in izobraževanje. Pred&nbsp;aplikacijo teorije v prakso in izobraževanje na področju pediatrične zdravstvene nege je treba teorijo testirati.&nbsp;Teorija podpira razvoj medosebnih odnosov ter verbalne in neverbalne komunikacije in jo lahko uporabimo&nbsp;za prakso, podprto s teorijo.</p> 2020-03-21T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement##