Obzornik zdravstvene nege

Zdravstvena pismenost

2020-11-27T14:55:17+00:00

Kakovost življenja odraslih, odvisnih od alkohola

2020-11-27T14:55:39+00:00

Uvod: Odvisnost od alkohola je najbolj razširjena motnja odvisnosti, ki se razvija postopoma kot posledica medsebojno povezanih individualnih in družbenih dejavnikov. Vpliva na kakovost življenja prizadetih posameznikov. Namen raziskave je bil preučiti kakovost življenja oseb, odvisnih od alkohola, na različnih stopnjah zdravljenja v primerjavi s posamezniki brez odvisnosti od alkohola.
Metode: Izvedena je bila študija mešanih metod. Najprej je bila opravljena presečna raziskava (n = 502) s pomočjo validiranega vprašalnika o zadovoljstvu z življenjem (Q-LES-Q). Osnovane so bile tudi fokusne skupine za subjektivno oceno kakovosti življenja. Podatki so bili analizirani z opisno in inferenčno statistiko (Mann Whitney U Test) s pomočjo programa SPSS, verzija 20.
Rezultati: Udeleženci, ki niso odvisni od alkohola, so bistveno bolj zadovoljni z vsako izmed komponent kakovosti življenja kot tisti, ki so odvisni od alkohola. Razlike so se pokazale v počutju in v prostočasnih dejavnostih, pa tudi na področju fizičnega zdravja, zadovoljstva pri delu in družbenih odnosov.
Diskusija in zaključek: Udeleženci, odvisni od alkohola, poročajo o slabšem zadovoljstvu z življenjem kot udeleženci, ki niso odvisno od alkohola. Soočajo se namreč s številnimi težavami, povezanimi z odvisnostjo. Obstaja potreba po nadaljnjem raziskovanju odvisnosti od alkohola v povezavi s kakovostjo življenja.

Kultura rojevanja na Goriškem v 20. stoletju

2020-11-27T14:55:36+00:00

Uvod: Nosečnost in z njo povezan porod sta za žensko in njeno družino zelo pomembna in čustvena dogodka, ki s seboj prinašata veliko sprememb. Namen kvalitativne raziskave je bil skozi primere porodnih zgodb proučiti kulturo rojevanja na Goriškem v 20. stoletju.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna interpretativna metoda. Uporabljen je bil namenski vzorec šestih žensk. Najmlajša izmed sodelujočih je bila stara 66 let, najstarejša pa 95 let. Raziskava je potekala aprila 2019. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem in analizirani s pomočjo metode analize vsebine.
Rezultati: Identificirane so bile štiri teme: (1) spomini na porodno izkušnjo, (2) opis porodne izkušnje v resničnosti takratnega časa, (3) podporna vloga ožje in širše skupnosti v obporodni oskrbi in (4) determinacija zdravstvenega statusa skozi družbeni status. Pri porodnem dogodku doma so sodelovale babice in bližnje sorodnice, medtem ko so porodni dogodek v bolnišnici oblikovali zdravstveni delavci. Lajšanje porodne bolečine ni bilo v ospredju. Porod je potekal v hrbtnem položaju. Informacije o rojevanju so se prenašale od ene do druge ženske. Prva porodna izkušnja je prelomna za doživljanje poroda.
Diskusija in zaključek: Porod in obporodno dogajanje sta v tistem času in prostoru v večji meri izpolnila pričakovanja žensk kljub nekaterim socialnim dejavnikom in pomanjkanju materialnih dobrin, ki jih v današnjem času prepoznavamo kot neobhodne.

Spolna disfunkcija pri slovenskih pacientih z multiplo sklerozo

2020-11-27T14:55:24+00:00

Uvod: Spolna disfunkcija je pri pacientih z multiplo sklerozo pogosta, ustreznih podatkov za slovensko populacijo pa ni na voljo. Namen raziskave je bil ugotoviti vrsto in delež spolne disfunkcije, razlike med moškimi in ženskami ter morebitno povezavo med spolno disfunkcijo in značilnostmi pacientov.
Metode: Presečna raziskava je bila izvedena pri pacientih z multiplo sklerozo, ki so imeli spolne odnose v zadnjih šestih mesecih in so izpolnili vprašalnik MSISQ-19 (Multiple Sclerosis Intimacy and Sexuality Questionnaire). V raziskavi je sodelovalo 368 pacientov povprečne starosti 40,9 leta in trajanjem bolezni 10,2 leta. Nevrološko prizadetost smo ocenili z EDDS (Expanded Disability Status Scale). Za primerjavo številčnih spremenljivk smo uporabili neparni t-test, za primerjavo kategoričnih spremenljivk hi-kvadrat,
povezanost med značilnostmi pacientov ter posamezno obliko spolne disfunkcije pa smo ocenili s pomočjo korelacijskega koeficienta po Spearmanu.
Rezultati: Delež spolne disfunkcije, definiran kot odgovor 4 ali 5 na katero koli vprašanje v MSISQ-19, je znašal 37 %, deleži primarne, sekundarne in terciarne spolne disfunkcije pa 39,4 %, 39,9 % in 40,8 %. Med spoloma ni bilo statistično pomembnih razlik. Statistično značilno, a zelo šibko linearno korelacijo smo ugotovili med značilnostmi pacientov (starost, trajanje bolezni, EDSS, trajanje partnerske zveze) ter posamezno obliko spolne disfunkcije.
Diskusija in zaključek: Spolno disfunkcijo ima 37 % slovenskih pacientov z multiplo sklerozo. Med spoloma ni statistično pomembnih razlik, kar velja tudi za posamezne vrste spolne disfunkcije, kot so primarna, sekundarna in terciarna.

Pregled publiciranja izbranih bibliografskih enot visokošolskih učiteljev strokovnih predmetov zdravstvene nege

2020-11-27T14:55:28+00:00

Uvod: Kakovost študijskih programov je povezana s strokovno in znanstveno usposobljenostjo visokošolskih učiteljev. Namen raziskave je bil pregledati publicistično aktivnost visokošolskih učiteljev izbranih strokovnih predmetov v visokošolskih institucijah za zdravstveno nego v Sloveniji.
Metoda: Retrospektivno so bili pregledani javno dostopni podatki o publiciranju 76 visokošolskih učiteljev, nosilcev dvanajstih strokovnih predmetov v sedmih visokošolskih institucijah na področju zdravstvene nege, za obdobje 2010–2015. Podatki so prikazani z opisno statistiko.
Rezultati: V prikazanem obdobju je bilo evidentiranih 4.337 enot publiciranja, na enega visokošolskega učitelja povprečno 57,32 (s = 59,05). Od tega je bilo največ mentorstev diplom (n = 2928, 67,30 %), najmanj izvirnih znanstvenih člankov (n = 268, 6,21 %), še manj preglednih znanstvenih člankov (n = 46, 1,10 %). Obstajajo razlike v publiciranju na splošno med fakultetami (χ2(2) = 14,272, p = 0,027), pri mentorstvih (χ2(2) = 16,767, p = 0,010), preglednih znanstvenih člankih (χ2(2) = 28,442, p < 0,001) uredništvih (χ2(2) = 17,870, p = 0,007).
Diskusija in zaključek: Nosilci strokovnih predmetov zdravstvene nege kažejo različne aktivnosti na področju publiciranja bibliografskih enot. Visokošolske institucije naj spodbujajo visokošolske učitelje k publiciranju ter s tem pospešujejo njihov strokovni in znanstveni razvoj. Publiciranje znanstvenih bibliografskih enot bi bilo smiselno dodati tudi merilom za habilitacijo v naziv predavatelja.

Izkušnje posameznikov različne spolne usmerjenosti z zdravstvenimi delavci

2020-11-27T14:55:32+00:00

Uvod: Posamezniki lahko pripadajo različnim spolnim manjšinam. Ta osebna okoliščina ne sme vplivati na kakovost zdravstvene obravnave. Kljub temu številni doživljajo diskriminacijo zaradi svoje spolne usmerjenosti, zdravstveni sistem pa je prežet z normo heteronormativnosti. Namen integrativnega pregleda je bil sinteza dokazov glede izkušenj lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih (LGBT) oseb z zdravstvenimi strokovnjaki.
Metode: Uporabljena je bila metoda integrativnega pregleda literature s tematsko analizo rezultatov izbranih virov na način oblikovanja kod in kategorij. Literaturo smo iskali po elektronskih podatkovnih bazah Springer Link, SAGE, CINAHL, Academic Search Elite in MEDLINE. Iskali smo s pomočjo angleških ključnih besed: »experiences«, »healthcare«, »gay«, »lesbian«, »homosexual«, »bisexual« in »transgender«. Izbor primarnih virov smo opravili glede na vključitvene in izključitvene kriterije. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja rezultatov izbranih virov.
Rezultati: Skupno smo v obdobju od junija do avgusta 2018 presejali 6.839 virov; v končno analizo smo jih uvrstili 14 (objavljenih med letoma 2009 in 2017). Oblikovali smo 41 kod, ki smo jih združili v 2 kategoriji: »Pozitivne izkušnje LGBT-posameznikov z zdravstvenimi delavci« ter »Negativne izkušnje LGBTposameznikov z zdravstvenimi delavci«.
Diskusija in zaključek: Izkušnje LGBT-posameznikov z zdravstvenimi delavci so ambivalentne. Čeprav prevladujejo pozitivne izkušnje, negativnih ne smemo zanemariti, saj izvirajo iz heteronormativnosti, včasih pa celo predsodkov in homofobije. Zdravstveni delavci potrebujejo kulturne kompetence, ki so odraz razvoja družbe in potreb posameznikov v njej.