https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/issue/feed Obzornik zdravstvene nege 2020-01-28T13:51:15+00:00 Martina Kocbek Gajšt obzornik@zbornica-zveza.si Open Journal Systems <p><strong>OBZORNIK<em> ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3003 Dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege 2020-01-28T13:51:12+00:00 Monika Ažman predsednica@zbornica-zveza.si 2019-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2984 Dejavniki dostopnosti zobozdravstvenih storitev 2020-01-28T13:51:13+00:00 Miran Forjanič mforjan3@siol.net Valerij Dermol valerij.dermol@mfdps.si Valentina Prevolnik Rupel rupelv@ier.si <p><strong>Uvod</strong>: Dostopnost do zobozdravstvenih storitev je osnovna pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja&nbsp;pacientov in je tako pomemben del zdravstvenega sistema v Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti&nbsp;in raziskati dejavnike dostopnosti, ki z vidika sistemskih deležnikov najbolj vplivajo na dostopnost&nbsp;zobozdravstvenih storitev v Sloveniji.<br><strong>Metode</strong>: Izvedena je bila kvalitativna raziskava z metodo fokusne skupine V njej so sodelovali relevantni&nbsp;sistemski deležniki, in sicer po dva predstavnika regulatorja, izvajalca in plačnika – skupaj šest deležnikov. Uporabljena je bila tematska analiza, ki omogoča prepoznavanje vzorcev in ključnih tem na podlagi&nbsp;kvalitativnih podatkov.<br><strong>Rezultati</strong>: Ugotovitve fokusne skupine razkrivajo stališča sistemskih deležnikov o dostopnosti zobozdravstvenih&nbsp;storitev v Sloveniji. Vidik sistemskih deležnikov nakazuje, da dostopnost do zobozdravstvenih storitev ni&nbsp;optimalna, zato so potrebne spremembe, še posebej z vidika financiranja in organizacije.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Ugotovljeno je bilo, da so pomanjkanje ustreznega kadra, nezadostno zdravstveno&nbsp;zavarovanje in plačevanje storitev najpomembnejši dejavniki pri zagotavljanju ustreznega dostopa do&nbsp;zobozdravstvenega zdravja v Sloveniji. Da bi povečali dostopnost, je treba dentalni program razširiti in&nbsp;povečati število timov za njegovo izvajanje.</p> 2019-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2964 Spolno življenje v nosečnosti 2020-01-28T13:51:15+00:00 Tamara Košec tamara.kosec@gmail.com Anita Jug Došler anita1.jug@gmail.com Mateja Kusterle mateja.kusterle.jenko@gmail.com Ana Polona Mivšek polona.mivsek@zf.uni-lj.si <p><strong>Uvod</strong>: V nosečnosti nastopijo čustvene in fiziološke spremembe, ki vplivajo na nosečnico, moškega in njun&nbsp;partnerski odnos. Glede na obdobje pred nosečnostjo se spolnost para spremeni. Namen raziskave je bil&nbsp;raziskati, kakšne so spremembe v spolnem življenju žensk med nosečnostjo.<br><strong>Metode</strong>: Kvantitativno raziskavo, zasnovano na osnovi ankete, smo izvedli v avgustu 2016 na namenskem&nbsp;vzorcu 685 žensk, ki so vsaj enkrat rodile, in nosečnic, ki so bile ob izpolnitvi anketnega vprašalnika v zadnjem&nbsp;trimesečju nosečnosti. Obdelava podatkov je potekala na osnovi izračunov frekvenc, odstotkov, aritmetične&nbsp;sredine in t-testa za neodvisne vzorce.<br><strong>Rezultati</strong>: Pogostost spolnih odnosov se je v primerjavi s časom pred nosečnostjo zmanjšala. Največ žensk&nbsp;(43 %), vključenih v raziskavo, je navedlo upad spolnega poželenja v času nosečnosti. Z naraščanjem trajanja&nbsp;nosečnosti se je postopoma zmanjševalo tudi zadovoljstvo žensk s spolnostjo. Najpogostejša dejavnika, ki sta&nbsp;oteževala spolno aktivnost žensk, sta bila utrujenost in občutek okornosti.<br><strong>Diskusija in zaključki</strong>: Psihofizične spremembe nosečnice lahko bolj ali manj posežejo v spolnost para,&nbsp;kar lahko vpliva tudi na partnerski odnos. Zato je pomembno, da se parom med nosečnostjo v ustreznih&nbsp;institucijah in programih nudi možnost kakovostnega svetovanja tudi s področja spolnega življenja.</p> 2019-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2956 Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi 2020-01-28T13:51:15+00:00 Mirko Prosen mirko.prosen@fvz.upr.si <p><strong>Uvod</strong>: Nosečnost in porod sta naravna dogodka, čeprav ju danes – ob upoštevanju dejstva, da živimo v&nbsp;»družbi tveganja« – opredeljujemo skozi prizmo patologije in potencialnih nevarnosti. Cilj raziskave je bil&nbsp;razumeti izkušnje in doživljanja žensk, povezana z rojevanjem v porodnišnicah skozi prevladujoče porodne&nbsp;prakse, ki so po prepričanju žensk pomembno krojile njihovo porodno izkušnjo.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila sekundarna analiza kvalitativnih podatkov. Primarni podatki so bili zbrani&nbsp;leta 2014 v okviru raziskave Medikalizacija nosečnosti in poroda kot družbena konstrukcija z narativno&nbsp;metodo. V vzorec sekundarne analize je bilo vključenih 18 transkriptov intervjujev z ženskami, ki so rodile&nbsp;v porodnišnici. Analiza kvalitativnih podatkov je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa NVivo,&nbsp;verzija 12.<br><strong>Rezultati</strong>: V analizi so bile identificirane tri teme: (1) pomembnost podpore zdravstvenega osebja in&nbsp;avtonomija odločanja; (2) sprememba fokusa v dojemanju carskega reza kot naravnega načina rojevanja; (3)&nbsp;rutinizacija in tehnifikacija porodnih praks.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Rojevanje tako danes kot nekoč usmerjajo negativne in pozitivne porodne izkušnje.&nbsp;Poznati je treba oboje. Za ženske je prva porodna izkušnja poučna in obenem določujoča, saj na njeni podlagi&nbsp;presojajo prihodnje porodne izkušnje. Podpora zdravstvenega osebja ter avtonomija odločanja sta ključni za&nbsp;pozitivno porodno izkušnjo. K temu bi lahko v prihodnje pomembno prispevale tudi spremembe nekaterih&nbsp;utečenih porodnih praks, ki bi morale hitreje slediti praksi, utemeljeni z dokazi.</p> 2019-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2971 Odnos diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v zdravstveni dejavnosti na primarni in terciarni ravni, do raziskovanja v zdravstveni negi 2020-01-28T13:51:14+00:00 Filip Krajnc krajncfilip@gmail.com Saša Kadivec sasa.kadivec@klinika-golnik.si <p><strong>Uvod</strong>: Zdravstvena nega je znanstvena disciplina, zato morajo diplomirane medicinske sestre v prihodnosti&nbsp;z raziskovalnim delom slediti znanstvenoraziskovalnemu razvoju. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos&nbsp;diplomiranih medicinskih sester do&nbsp; raziskovanja, s katerimi ovirami se srečujejo pri tem in v kolikšni meri se&nbsp;odločajo za raziskovalno delo.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Raziskava je bila izvedena&nbsp;s pomočjo strukturiranega vprašalnika med 110 diplomiranimi medicinskimi sestrami v zdravstveni&nbsp;dejavnosti na primarni in terciarni ravni. Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena s koeficientom Cronbach&nbsp;alfa (Cronbach α = 0,72). Raziskava je bila izvedena v maju in juniju 2018. Uporabljeni sta bili opisna statistika&nbsp;in bivariatna analiza z Mann-Whitneyevim in Kruskal Wallisovim testom.<br><strong>Rezultati</strong>: Diplomirane medicinske sestre se v večini strinjajo (x = 4,23, s = 0,895), kako pomembno je, da&nbsp;zdravstvena nega temelji na dokazih. Oviro pri raziskovanju jim predstavljata znanje (x = 3,39, s =1,000) in&nbsp;pomanjkanje časa (x = 3,76, s = 0,877). Diplomirane medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti na terciarni&nbsp;ravni so raziskovanju bolj naklonjene (x = 4,16) kot tiste na primarni ravni (x = 3,79, U = 1102,00, p = 0,008).<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Diplomirane medicinske sestre se strinjajo, da je z dokazi podprta praksa v&nbsp;zdravstveni negi nujna. V raziskovanje se ne vključujejo zaradi pomanjkanja znanja, časa in pomanjkanja&nbsp;podpore sodelavcev. Za dvig ravni raziskovanja med medicinskimi sestrami je treba prenesti rezultate&nbsp;raziskav v prakso, izboljšati znanje medicinskih sester tako na področju raziskovanja kot uporabe pridobljenih&nbsp;rezultatov v praksi.</p> 2019-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2976 Perspektiva študentov zdravstvene nege do istospolno usmerjenih 2020-01-28T13:51:13+00:00 Danijela Šavli sabina.licen@fvz.upr.si Sabina Ličen sabina.licen@fvz.upr.si <p><strong>Uvod</strong>: Istospolno usmerjeni posamezniki še danes znotraj zdravstvenega sistema večinoma niso nakopravno&nbsp;obravnavani. Namen raziskave je bil prepoznati znanja študentov zdravstvene nege o istospolno usmerjenih&nbsp;in stališča do njih.<br><strong>Metode</strong>: V opisni neeksperimentalni kvantitativni raziskavi sta bili uporabljeni v slovenščino prevedeni inačici&nbsp;vprašalnika: The Sex Education and Knowledge about Homosexuality, v slovenščini Vprašalnik o spolni vzgoji&nbsp;in znanju glede homoseksualnosti (Cronbach α = 0,97) in The Attitudes towards Homosexuals, v slovenščini. Vprašalnik o stališčih do homoseksualnosti (Cronbach α = 0,95). Sodelovalo je 70 študentov dodiplomskega&nbsp;študijskega programa Zdravstvena nega. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega vprašalnika od&nbsp;junija do avgusta 2018. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, Mann Whitneyevim U-testom,&nbsp;Kruskal Wallisovim H-testom, linearno regresijo in testom hi-kvadrat. Upoštevana stopnja statistične&nbsp;značilnosti je bila 0,05.<br><strong>Rezultati</strong>: Študenti izkazujejo nezadostno znanje o homoseksualnosti, saj so le na 6 vprašanj od 32 odgovorili&nbsp;pravilno. Ugotovitve kažejo, da pozitivno stališče do homoseksualnosti izražajo moški anketiranci (p &lt; 0,05),&nbsp;študenti iz starostne skupine od 28 do 37 let, poročeni študenti, študenti katoliške vere in študenti 3. letnika. Vendar pri omenjenih&nbsp; spremenljivkah razlike v stališčih med študenti niso statistično značilne (p ≥ 0,05).<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Raziskava je pokazala, da študentom zdravstvene nege primanjkuje znanja o&nbsp;homoseksualnosti ter da imajo do nje negativen odnos. Da bi dosegli enakopravno obravnavo za vse paciente,&nbsp;so v izobraževanju za zdravstveno nego potrebne spremembe – vključitev vsebin, povezanih s kulturnimi&nbsp;kompetencami.</p> 2019-12-16T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement##