https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/issue/feed Obzornik zdravstvene nege 2021-04-23T15:20:36+00:00 Martina Kocbek Gajšt obzornik@zbornica-zveza.si Open Journal Systems <p><strong>OBZORNIK<em> ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>Izdajo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3018 Vpliv zadovoljstva z delom na pojav izgorelosti med medicinskimi sestrami 2021-04-23T15:20:34+00:00 Aleksandra Kavšak aleksandra.kavsak.13@gmail.com Mirko Prosen mirko.prosen@fvz.upr.si <p><strong>Uvod</strong>: Zadovoljstvo na delovnem mestu je ključni dejavnik kakovostno opravljenega dela v zdravstveni negi.&nbsp;Namen raziskave je bil preučiti pogled medicinskih sester na zadovoljstvo z delom ter kako slednje prispeva&nbsp;k razvoju izgorelosti.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvalitativna opisna metoda. Na namenskem kvotnem vzorcu 12 medicinskih&nbsp;sester, zaposlenih na primarni, sekundarni in terciarni zdravstveni dejavnosti, so bili opravljeni delno&nbsp;strukturirani intervjuji. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine.&nbsp;<br><strong>Rezultati</strong>: Identificirane so bile naslednje teme: (1) negativni dejavniki delovnega okolja; (2) motivacijski&nbsp;dejavniki na delovnem mestu; (3) vpliv zadovoljstva medicinskih sester na zasebno življenje ter (4) osebni&nbsp;pomen zadovoljstva z delom.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Za zaposlene v zdravstveni negi je pomembno, da vladajo dobri medsebojni odnosi v&nbsp;timu. Le z dobrimi medsebojnimi odnosi bomo uporabnikom zdravstvenih storitev omogočili strokovno in&nbsp;kakovostno obravnavo. Rešitev, s katero bi zmanjšali izgorelost zaposlenih v zdravstveni negi in pripomogli&nbsp;k njeni prepoznavnosti, vidimo v povečanju ozaveščanja o sindromu izgorelosti. Treba bi bilo prispevati k&nbsp;politiki oblikovanja ukrepov za premagovanje oziroma preprečevanje težav, povezanih z izgorevanjem&nbsp;medicinskih sester na delovnem mestu. Proces obvladovanja stresa in izgorevanja bi moral postati sestavni&nbsp;del organizacijskega procesa, saj prispeva k večji učinkovitosti organizacije. Z ustreznim usmerjanjem in&nbsp;zadostnim kadrovskim normativom je možno stroške, povezane z boleznijo zaposlenih, precej zmanjšati.&nbsp;Organizacija namreč s skrbjo za zdravje zaposlenih prispeva tudi k njihovi večji motiviranosti.</p> 2021-03-19T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3048 Kakovost življenja oseb s Pompejevo boleznijo 2021-04-23T15:20:34+00:00 Bine Halec B.Halec.1996@gmail.com Olga Žunkovič olga.zunkovic@ukc-mb.si Gordana Horvat Pinterić gordana.pinteric@ukc-mb.si Mateja Lorber mateja.lorber@um.si <p><strong>Uvod</strong>: Pompejeva bolezen spada med zelo redke prirojene metabolne bolezni; zanjo je značilen primanjkljaj&nbsp;ali odsotnost encima alfa-glukozidaza. Kopičenje glikogena v mišičnih celicah posledično privede do&nbsp;slabšanja mišične moči, močnih bolečin ter napredujočih težav z dihanjem. Namen raziskave je bil ugotoviti&nbsp;vpliv bolezni na kakovost življenja in negovalne probleme, ki se pri takšnem pacientu pojavijo.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil delno strukturiran intervju&nbsp;s pacientko, ki ima diagnosticirano Pompejevo bolezen. Intervju smo posneli, dobesedno zapisali in analizirali&nbsp;z metodo analize besedila.<br><strong>Rezultati</strong>: Ugotovljeno je bilo, da je Pompejeva bolezen močno vplivala na kakovost življenja pacientke. Z&nbsp;metodo analize besedila je bilo identificiranih pet podkategorij: sprejetje bolezni; pomoč bližnjih; težave&nbsp;zaradi bolezni; izvajanje vsakodnevnih aktivnosti in zdravljenje. Podkategorije so bile nato združene v glavno<br>kategorijo, poimenovano »vpliv na kakovost življenja«. Prav tako je bilo izpostavljenih sedem negovalnih&nbsp;problemov: strah, žalost, oteženo dihanje, bolečina, obstipacija, utrujenost, nevarnost za padec.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Pompejeva bolezen močno spremeni kakovost življenja pacienta, saj se slednji&nbsp;srečuje s številnimi težavami na različnih področjih življenja. Za zagotavljanje višje kakovosti življenja in&nbsp;lažje izvajanje vsakodnevnih aktivnosti je pomembno, da pacient s Pompejevo boleznijo s strani bližnjih in&nbsp;zdravstvenih delavcev prejme ustrezno pomoč in podporo.</p> 2021-03-19T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3011 Kontinuiteta zdravstvene obravnave v patronažnem varstvu po bolnišnični obravnavi otročnice, novorojenčka in ostalih pacientov 2021-04-23T15:20:35+00:00 Mojca Žele zele.mojca@gmail.com Albina Šućurović albina.sucurovic@zd-velenje.si Barbara Kegl barbara.kegl@um.si <p><strong>Uvod</strong>: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se vse pogosteje srečujejo z vse hitrejšimi&nbsp;odpusti iz bolnišnične obravnave. Če je poročanje o odpustu neustrezno, je nadaljevanje zdravstvene&nbsp;obravnave na domu oteženo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako poteka kontinuiteta zdravstvene&nbsp;obravnave v patronažnem varstvu po bolnišnični obravnavi otročnice, novorojenčka in ostalih pacientov ter&nbsp;kako diskontinuiteta vpliva na delo diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Na namenskem vzorcu sedmih&nbsp;diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji.&nbsp;Raziskava je potekala med decembrom 2018 in januarjem 2019. Podatke smo obdelali po metodi analize&nbsp;vsebine.<br><strong>Rezultati</strong>: Strukturo opisa sestavljajo trije tematski sklopi, ki opredeljujejo poročanje o odpustu iz bolnišnične&nbsp;obravnave: (1) Poročanje o odpustu pacientov iz bolnišnične obravnave; (2) Poročanje o odpustu otročnice in&nbsp;novorojenčka iz porodnišnice; (3) Diskontinuiteta zdravstvene obravnave.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Izsledki kažejo, da je treba za nadaljevanje zdravstvene obravnave na domu&nbsp;vzpostaviti enoten način obveščanja pri odpustu iz bolnišnične obravnave. Smiselno bi bilo vzpostaviti enoten&nbsp;informacijski sistem na nacionalni ravni. Lahko bi nadgradili že obstoječ sistem »e-Zdravje«, v katerem bi&nbsp;diplomiranim medicinskim sestram v patronažnem varstvu omogočili dostop do zdravstvene dokumentacije.</p> 2021-03-19T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3058 Nevrološka prizadetost kot dejavnik kakovosti življenja starejših pacientov z multiplo sklerozo 2021-04-23T15:20:36+00:00 Matej Koprivnik fiziokop@gmail.com Danica Železnik dekanica@fzsv.si Tanja Hojs Fabjan tanja.hojsfabjan@ukc-mb.si <p><strong>Uvod</strong>: Kakovost življenja predstavlja pomembno dimenzijo življenja pacientov z multiplo sklerozo, na katero&nbsp;vplivajo številni dejavniki. Namen raziskave je ugotoviti vpliv nevrološke prizadetosti na telesno in duševno&nbsp;z zdravjem povezano kakovost življenja pacientov z multiplo sklerozo, starih med 50 in 59 let ter starejših od&nbsp;60 let.<br><strong>Metode</strong>: Presečna raziskava je bila izvedena na vzorcu 130 pacientov z multiplo sklerozo, starih med 50&nbsp;in 73 let. Ocenjeni so bili z razširjeno lestvico stopnje nevrološke prizadetosti, vprašalnikom o kakovosti&nbsp;življenja pri multipli sklerozi (telesna in duševna z zdravjem povezana kakovost življenja) in vprašalnikom&nbsp;o značilnostih pacientov z multiplo sklerozo. Uporabljeni so bili opisna statistika, Kolmogorov-Smirnov test,&nbsp;Spearmanov koeficient korelacije rangov in linearna regresijska analiza.<br><strong>Rezultati</strong>: Nevrološka prizadetost pri pacientih z multiplo sklerozo, starih med 50 in 59 let, vpliva na telesno&nbsp;z zdravjem povezano kakovost življenja (R² = 0,251, p &lt; 0,001), pri pacientih, starih med 60 in 73 let, pa na&nbsp;telesno (R² = 0,250, p &lt; 0,001) in duševno z zdravjem povezano kakovost življenja (R² = 0,063, p = 0,044).<br><strong>Diskusija in zaključe</strong>k: Vpliv nevrološke prizadetosti se po 60. letu starosti s telesne razširi tudi na duševno&nbsp;raven življenja pacientov z multiplo sklerozo. Nevrološko prizadeti pacienti morajo biti z namenom ohranjanja&nbsp;kakovosti življenja med 50. in 59. letom spremljani na področju fizičnega zdravja, med 60. in 73. letom pa tudi&nbsp;na področju duševnega zdravja.</p> 2021-02-07T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3061 Dejavniki neizvedene zdravstvene nege 2021-04-23T15:20:33+00:00 Mateja Bahun matejab123@gmail.com Brigita Skela-Savič bskelasavic@fzab.si <p><strong>Uvod</strong>: Neizvedena zdravstvena nega je koncept, ki se pojavlja v zdravstveni oskrbi pacientov po vsem svetu.&nbsp;Namen sistematičnega pregleda literature je opisati neizvedeno zdravstveno nego in pridobiti razumevanje&nbsp;povezanosti koncepta z dejavniki za njen nastanek.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljen je bil sistematični pregled literature, izveden v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL,&nbsp;Wiley library online, COBISS.SI februarja in marca 2020. Iskalni pojmi so bili: neizvedena zdravstvena nega,&nbsp;zamujena oskrba; v angleškem jeziku pa unfinished nursing care, missed nursing care, implicit rationing, care&nbsp;left undone. Iskalna strategija je temeljila na vključitvenih kriterijih: znanstvena revija, recenzirana publikacija,&nbsp;dostopnost v polnem besedilu, slovenski ali angleški jezik, obdobje 2015–2020. Rezultati so bili analizirani s&nbsp;tematsko analizo.<br><strong>Rezultati</strong>: Skupaj je bilo identificiranih 1.667 in v končno analizo vključenih 16 zadetkov: dva sistematična&nbsp;pregleda literature, dvanajst presečnih raziskav in dve opisni kvalitativni raziskavi, kar skupaj združuje rezultate&nbsp;88.294 zaposlenih v zdravstveni negi iz 21 držav. Rezultati so pokazali tri skupine dejavnikov za neizvedeno&nbsp;zdravstveno nego: kadrovske značilnosti, značilnosti delovnega okolja in timsko delo s komunikacijo.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Rezultati kažejo, da so vzroki za neizvedeno zdravstveno nego kompleksni in&nbsp;nekonsistentni. Med državami se razlikujejo tudi zaradi različnih izobraževalnih sistemov v zdravstveni negi.&nbsp;Povezani so z dejavniki v zdravstveni organizaciji in značilnostmi medicinskih sester. Če želimo na nacionalni&nbsp;ravni ugotoviti količino in obseg neizvedene zdravstvene nege, potrebujemo lastne podatke o stanju na tem&nbsp;področju v Sloveniji.</p> 2021-03-19T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3080 Izobraževanje v zdravstveni negi v času COVIDA-19 2021-04-23T15:20:32+00:00 Sabina Ličen sabina.licen@fvz.upr.si 2021-03-19T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege