Obzornik zdravstvene nege

Dokument Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege

2020-01-28T13:51:12+00:00

Dejavniki dostopnosti zobozdravstvenih storitev

2020-01-28T13:51:13+00:00

Uvod: Dostopnost do zobozdravstvenih storitev je osnovna pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja pacientov in je tako pomemben del zdravstvenega sistema v Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti in raziskati dejavnike dostopnosti, ki z vidika sistemskih deležnikov najbolj vplivajo na dostopnost zobozdravstvenih storitev v Sloveniji.
Metode: Izvedena je bila kvalitativna raziskava z metodo fokusne skupine V njej so sodelovali relevantni sistemski deležniki, in sicer po dva predstavnika regulatorja, izvajalca in plačnika – skupaj šest deležnikov. Uporabljena je bila tematska analiza, ki omogoča prepoznavanje vzorcev in ključnih tem na podlagi kvalitativnih podatkov.
Rezultati: Ugotovitve fokusne skupine razkrivajo stališča sistemskih deležnikov o dostopnosti zobozdravstvenih storitev v Sloveniji. Vidik sistemskih deležnikov nakazuje, da dostopnost do zobozdravstvenih storitev ni optimalna, zato so potrebne spremembe, še posebej z vidika financiranja in organizacije.
Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da so pomanjkanje ustreznega kadra, nezadostno zdravstveno zavarovanje in plačevanje storitev najpomembnejši dejavniki pri zagotavljanju ustreznega dostopa do zobozdravstvenega zdravja v Sloveniji. Da bi povečali dostopnost, je treba dentalni program razširiti in povečati število timov za njegovo izvajanje.

Spolno življenje v nosečnosti

2020-01-28T13:51:15+00:00

Uvod: V nosečnosti nastopijo čustvene in fiziološke spremembe, ki vplivajo na nosečnico, moškega in njun partnerski odnos. Glede na obdobje pred nosečnostjo se spolnost para spremeni. Namen raziskave je bil raziskati, kakšne so spremembe v spolnem življenju žensk med nosečnostjo.
Metode: Kvantitativno raziskavo, zasnovano na osnovi ankete, smo izvedli v avgustu 2016 na namenskem vzorcu 685 žensk, ki so vsaj enkrat rodile, in nosečnic, ki so bile ob izpolnitvi anketnega vprašalnika v zadnjem trimesečju nosečnosti. Obdelava podatkov je potekala na osnovi izračunov frekvenc, odstotkov, aritmetične sredine in t-testa za neodvisne vzorce.
Rezultati: Pogostost spolnih odnosov se je v primerjavi s časom pred nosečnostjo zmanjšala. Največ žensk (43 %), vključenih v raziskavo, je navedlo upad spolnega poželenja v času nosečnosti. Z naraščanjem trajanja nosečnosti se je postopoma zmanjševalo tudi zadovoljstvo žensk s spolnostjo. Najpogostejša dejavnika, ki sta oteževala spolno aktivnost žensk, sta bila utrujenost in občutek okornosti.
Diskusija in zaključki: Psihofizične spremembe nosečnice lahko bolj ali manj posežejo v spolnost para, kar lahko vpliva tudi na partnerski odnos. Zato je pomembno, da se parom med nosečnostjo v ustreznih institucijah in programih nudi možnost kakovostnega svetovanja tudi s področja spolnega življenja.

Vpliv porodnih praks na porodno izkušnjo v institucionalni oskrbi

2020-01-28T13:51:15+00:00

Uvod: Nosečnost in porod sta naravna dogodka, čeprav ju danes – ob upoštevanju dejstva, da živimo v »družbi tveganja« – opredeljujemo skozi prizmo patologije in potencialnih nevarnosti. Cilj raziskave je bil razumeti izkušnje in doživljanja žensk, povezana z rojevanjem v porodnišnicah skozi prevladujoče porodne prakse, ki so po prepričanju žensk pomembno krojile njihovo porodno izkušnjo.
Metode: Uporabljena je bila sekundarna analiza kvalitativnih podatkov. Primarni podatki so bili zbrani leta 2014 v okviru raziskave Medikalizacija nosečnosti in poroda kot družbena konstrukcija z narativno metodo. V vzorec sekundarne analize je bilo vključenih 18 transkriptov intervjujev z ženskami, ki so rodile v porodnišnici. Analiza kvalitativnih podatkov je bila izvedena s pomočjo računalniškega programa NVivo, verzija 12.
Rezultati: V analizi so bile identificirane tri teme: (1) pomembnost podpore zdravstvenega osebja in avtonomija odločanja; (2) sprememba fokusa v dojemanju carskega reza kot naravnega načina rojevanja; (3) rutinizacija in tehnifikacija porodnih praks.
Diskusija in zaključek: Rojevanje tako danes kot nekoč usmerjajo negativne in pozitivne porodne izkušnje. Poznati je treba oboje. Za ženske je prva porodna izkušnja poučna in obenem določujoča, saj na njeni podlagi presojajo prihodnje porodne izkušnje. Podpora zdravstvenega osebja ter avtonomija odločanja sta ključni za pozitivno porodno izkušnjo. K temu bi lahko v prihodnje pomembno prispevale tudi spremembe nekaterih utečenih porodnih praks, ki bi morale hitreje slediti praksi, utemeljeni z dokazi.

Odnos diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v zdravstveni dejavnosti na primarni in terciarni ravni, do raziskovanja v zdravstveni negi

2020-01-28T13:51:14+00:00

Uvod: Zdravstvena nega je znanstvena disciplina, zato morajo diplomirane medicinske sestre v prihodnosti z raziskovalnim delom slediti znanstvenoraziskovalnemu razvoju. Namen raziskave je bil ugotoviti odnos diplomiranih medicinskih sester do raziskovanja, s katerimi ovirami se srečujejo pri tem in v kolikšni meri se odločajo za raziskovalno delo.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo strukturiranega vprašalnika med 110 diplomiranimi medicinskimi sestrami v zdravstveni dejavnosti na primarni in terciarni ravni. Zanesljivost vprašalnika je bila preverjena s koeficientom Cronbach alfa (Cronbach α = 0,72). Raziskava je bila izvedena v maju in juniju 2018. Uporabljeni sta bili opisna statistika in bivariatna analiza z Mann-Whitneyevim in Kruskal Wallisovim testom.
Rezultati: Diplomirane medicinske sestre se v večini strinjajo (x = 4,23, s = 0,895), kako pomembno je, da zdravstvena nega temelji na dokazih. Oviro pri raziskovanju jim predstavljata znanje (x = 3,39, s =1,000) in pomanjkanje časa (x = 3,76, s = 0,877). Diplomirane medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni so raziskovanju bolj naklonjene (x = 4,16) kot tiste na primarni ravni (x = 3,79, U = 1102,00, p = 0,008).
Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre se strinjajo, da je z dokazi podprta praksa v zdravstveni negi nujna. V raziskovanje se ne vključujejo zaradi pomanjkanja znanja, časa in pomanjkanja podpore sodelavcev. Za dvig ravni raziskovanja med medicinskimi sestrami je treba prenesti rezultate raziskav v prakso, izboljšati znanje medicinskih sester tako na področju raziskovanja kot uporabe pridobljenih rezultatov v praksi.

Perspektiva študentov zdravstvene nege do istospolno usmerjenih

2020-01-28T13:51:13+00:00

Uvod: Istospolno usmerjeni posamezniki še danes znotraj zdravstvenega sistema večinoma niso nakopravno obravnavani. Namen raziskave je bil prepoznati znanja študentov zdravstvene nege o istospolno usmerjenih in stališča do njih.
Metode: V opisni neeksperimentalni kvantitativni raziskavi sta bili uporabljeni v slovenščino prevedeni inačici vprašalnika: The Sex Education and Knowledge about Homosexuality, v slovenščini Vprašalnik o spolni vzgoji in znanju glede homoseksualnosti (Cronbach α = 0,97) in The Attitudes towards Homosexuals, v slovenščini. Vprašalnik o stališčih do homoseksualnosti (Cronbach α = 0,95). Sodelovalo je 70 študentov dodiplomskega študijskega programa Zdravstvena nega. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega vprašalnika od junija do avgusta 2018. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, Mann Whitneyevim U-testom, Kruskal Wallisovim H-testom, linearno regresijo in testom hi-kvadrat. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila 0,05.
Rezultati: Študenti izkazujejo nezadostno znanje o homoseksualnosti, saj so le na 6 vprašanj od 32 odgovorili pravilno. Ugotovitve kažejo, da pozitivno stališče do homoseksualnosti izražajo moški anketiranci (p < 0,05), študenti iz starostne skupine od 28 do 37 let, poročeni študenti, študenti katoliške vere in študenti 3. letnika. Vendar pri omenjenih spremenljivkah razlike v stališčih med študenti niso statistično značilne (p ≥ 0,05).
Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da študentom zdravstvene nege primanjkuje znanja o homoseksualnosti ter da imajo do nje negativen odnos. Da bi dosegli enakopravno obravnavo za vse paciente, so v izobraževanju za zdravstveno nego potrebne spremembe – vključitev vsebin, povezanih s kulturnimi kompetencami.