https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/issue/feed Obzornik zdravstvene nege 2021-02-27T15:12:47+00:00 Martina Kocbek Gajšt obzornik@zbornica-zveza.si Open Journal Systems <p><strong>OBZORNIK<em> ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>Izdajo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3054 Paliativna oskrba naj ne bo zanemarjena ali celo potisnjena na stranski tir 2021-02-27T15:12:43+00:00 Andraž Teršek andraz.tersek@gmail.com 2020-12-14T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3020 Vpliv mednarodnih programov mobilnosti na osebno in profesionalno rast študentov zdravstvene nege 2021-02-27T15:12:47+00:00 Igor Karnjuš igor.karnjus@fvz.upr.si Mirko Prosen mirko.prosen@fvz.upr.si Boško Krivičić bosko.krivicic@nevem.com Sabina Ličen sabina.licen@fvz.upr.si <p><strong>Uvod</strong>: Mednarodni programi študijske mobilnosti so postali dragocen način izobraževanja študentov, saj&nbsp;omogočajo pridobivanje temeljnih znanj, spretnosti in stališč ter s tem lažjo pripravo posameznika na delo&nbsp;v globaliziranem svetu. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv programov mednarodne izmenjave na osebno in&nbsp;profesionalno rast študentov zdravstvene nege.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila sekundarna analiza kvantitativnih podatkov. Primarni podatki so bili zbrani leta&nbsp;2016 v okviru raziskave Mednarodna izmenjava študentov zdravstvene nege – primerjava med slovenskimi&nbsp;in tujimi študenti. V vzorec sekundarne analize je bilo vključenih 73 študentov zdravstvene nege iz Slovenije&nbsp;in drugih evropskih držav. Vprašalnik je vključeval 20 trditev, ki so jih udeleženci ocenjevali na 5-stopenjski&nbsp;Likertovi lestvici (1 – se popolnoma ne strinjam; 5 – se popolnoma strinjam). Podatki so bili analizirani z&nbsp;deskriptivno statistiko in Mann–Whitneyevim U-testom.<br><strong>Rezultati</strong>: Na osebni ravni so študenti poudarili, da lahko mobilnost izboljša njihovo samozavest (Z = – 2,088,&nbsp;p = 0,037) in sprejemanje drugih kultur (Z = –3,116, p = 0,002). Na profesionalni ravni so izpostavili potrebo&nbsp;po nadgradnji poklicnih kompetenc študentov (Z = –3,116, p = 0,002), zlasti na področju medkulturno&nbsp;kompetentne zdravstvene nege (Z = –2,391, p = 0,017).<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Prednosti, o katerih poročajo študenti zdravstvene nege, kažejo, da je smiselno še&nbsp;naprej podpirati in spodbujati mednarodne programe študijske mobilnosti.</p> 2020-12-14T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3021 Etični konflikti med medicinskimi sestrami v intenzivni enoti 2021-02-27T15:12:46+00:00 Katja Naraločnik katja.naralocnik@nevem.com Barbara Donik barbara.donik@nimampojma.com Sergej Kmetec sergej.kmetec1@um.si Zvonka Fekonja zvonka.fekonja@um.si <p><strong>Uvod</strong>: Etični konflikt predstavlja resen poklicni problem. Medicinske sestre so na svojem delovnem mestu&nbsp;čedalje bolj obremenjene, še posebej v intenzivnih enotah, kjer je delo z življenjsko ogroženimi pacienti&nbsp;posebej težavno in je pojavnost etičnih konfliktov toliko večja. Namen je bil ugotoviti stopnjo izpostavljenosti&nbsp;etičnim konfliktom med medicinskimi sestrami v intenzivni enoti.<br><strong>Metode</strong>: Izvedena je bila kvantitativna presečna opazovalna raziskava. Vanjo je bilo vključenih 97 medicinskih&nbsp;sester, zaposlenih v intenzivnih enotah ene bolnišnice. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika in&nbsp;statistično obdelani z uporabo univariatne statistike.<br><strong>Rezultati</strong>: Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre v intenzivnih enotah zmerno izpostavljene etičnim&nbsp;konfliktom (x = 138,85, s = 89,08). Najpogosteje doživljajo etični konflikt ob situacijah, ko primanjkuje virov,ki zdravstvenemu timu omogočajo upoštevanje etičnih smernic za delovanje (x = 14,11, s = 9,13). Najmanj&nbsp;so izpostavljene etičnim konfliktom, ko je treba v okviru kliničnega preizkušanja dajati zdravila in pri tem&nbsp;ne prejmejo vseh potrebnih informacij, ki so po njihovem mnenju potrebne za izvajanje te naloge (x = 2,25,&nbsp;s = 3,70).<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Pri pojavnosti stopnje etičnega konflikta pri medicinskih sestrah je bilo ugotovljeno,&nbsp;da se srečujejo s konflikti, ki so rahlo problematični in precej problematični. Največji etični konflikt se pojavi&nbsp;pri pomanjkanju časa za upoštevanje etičnih smernic za delovanje, kar kaže, da je medicinskih sester premalo&nbsp;za kakovostno oskrbo pacientov.</p> 2020-12-14T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3033 Vrednotenje zahtevnosti zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije 2021-02-27T15:12:44+00:00 Elvina Okanović elvina.okanovic@nimampojma.com Melita Peršolja Melita.Persolja@fvz.upr.si <p><strong>Uvod</strong>: Nekateri oddelki za intenzivno terapijo in nego potrebe po osebju zdravstvene nege izračunavajo iz&nbsp;podatkov dveh sistemov kategorizacije potreb pacientov (slovenskem in točkovnem sistemu terapevtskih&nbsp;intervencij TISS-28). Namen raziskave je bil ugotoviti razlike v dokumentirani zahtevnosti zdravstvene nege&nbsp;in v potrebah po medicinskih sestrah glede na uporabljen sistem kategorizacije potreb pacientov.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvantitativna opisna raziskava. Na bolnišničnem oddelku je bila v letu 2018&nbsp;izvedena retrospektivna raziskava, v katero so bili vključeni podatki vseh 239 pacientov, ki so bili hospitalizirani&nbsp;med 1. januarjem 2016 in 31. decembrom 2016. S pregledom dokumentacije 108 opazovalnih dni so bili na&nbsp;opazovalni listi beleženi podatki o kategoriji potreb pacientov po dveh metodah kategoriziranja. Podatki so&nbsp;bili obdelani opisno in s statistiko sklepanja o povezavah.<br><strong>Rezultati</strong>: Razlika v dokumentirani stopnji zahtevnosti zdravstvene nege glede na uporabljeno metodo&nbsp;kategorizacije je statistično značilna. Število medicinskih sester, ki jih potrebujejo v zdravstveni negi, se&nbsp;razlikuje glede na uporabljeno metodo kategorizacije (Z = 3,548, p &lt; 0,001); potreba po medicinskih sestrah&nbsp;se močno povezuje z metodo kategorizacije pacienta (ρ = 0,939, p = 0,001).<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Potrebe po medicinskih sestrah, ki izhajajo iz metode kategoriziranja pacientov&nbsp;s TISS-28, so v primerjavi z neto potrebami glede na Slovensko kategorizacijo zahtevnosti bolnišnične&nbsp;zdravstvene nege večje. Izsledki raziskave so pomembni za menedžment zdravstvene nege, ki z izbiro sistema&nbsp;kategorizacije potreb pacientov lahko vpliva na prikaz kadrovskih potreb.</p> 2020-12-14T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3043 Odnos Rominj do reproduktivnega zdravja in do stika z ginekološkimi zdravstvenimi službami 2021-02-27T15:12:44+00:00 Marjeta Logar Čuček marjeta.logar@kclj.si <p><strong>Uvod</strong>: O reproduktivnem zdravju Rominj, žensk s svojstvenim načinom življenja v posebnih skupnostnih&nbsp;razmerah in z njim lastnimi navadami, je v Sloveniji malo znanega. Namen raziskave je bil prepoznati stališča&nbsp;Rominj do&nbsp; reproduktivnega zdravja in okoliščine dostopnosti ter obiska ustreznih zdravstvenih služb na&nbsp;primarni ravni.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila opisna kvalitativna metoda. Vzorec je bil namenski. Od 61 povabljenih je&nbsp;sodelovalo 44 polnoletnih Rominj, in sicer od maja 2014 do februarja 2015. Podatki so bili zbrani s tehniko&nbsp;delno strukturiranega intervjuja in analizirani s kvalitativno analizo vsebine.<br><strong>Rezultati</strong>: Izdvojenih je bilo 18 kategorij, združenih v 7 tem: (1) skrb za zdravje, (2) stališča o reproduktivnem&nbsp;zdravju, (3) stališča o zdravstveni oskrbi v dispanzerju za ženske, (4) dejavniki, ki vplivajo na dostopnost&nbsp;do zdravstvenih služb, (5) odnosi v zdravstvenih obravnavah, (6) preventiva, (7) izobraževalni programi za&nbsp;romske ženske na področju reproduktivnega zdravja.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Rominje si želijo stikov z zdravstvenimi službami, enakovrednega pristopa pri&nbsp;obravnavi in predvsem zdravja. Zaznana je potreba po izobraževanju, strokovnih nasvetih, predavanjih in&nbsp;delavnicah s področja reproduktivnega zdravja. Razvojne priložnosti se nakazujejo s pomočjo ozaveščanja o&nbsp;možnostih dostopa do reproduktivnih storitev in obravnave, ki jih ponujajo zdravstvene službe, vključevanja&nbsp;Rominj v zdravstvenovzgojne programe ob upoštevanju njihove kulture in tradicije.</p> 2020-12-14T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3010 Zdravstveni coaching kot pristop zdravstvene vzgoje k zdravemu življenjskemu slogu mladih 2021-02-27T15:12:47+00:00 Rok Drnovšek rok.drnovsek@kclj.si Andreja Kvas andreja.kvas@zf.uni-lj.si <p><strong>Uvod</strong>: Sočasna podvrženost več dejavnikom tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom vodi v&nbsp;nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in je v Sloveniji najbolj razširjena med mladimi odraslimi (25–34&nbsp;let). Zdravstveni coaching je pristop zdravstvene vzgoje, ki bi bil lahko uporaben za zmanjševanje pojavnosti&nbsp;multiplih dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom med mladimi. Namen raziskave&nbsp;je bil pregledati in analizirati literaturo o uporabi zdravstvenega coachinga za zdrav življenjski slog mladih.<br><strong>Metode</strong>: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed in PubMed Central.&nbsp;Upoštevana so bila priporočila PRISMA. Identificirane zadetke smo uvrstili v nivo hierarhije dokazov in&nbsp;ocenili kakovost s pomočjo orodja za ocenjevanje kakovosti raziskav z mešano metodološko zasnovo.<br><strong>Rezultati</strong>: Izmed 777 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih sedem izvirnih znanstvenih&nbsp;člankov. Zdravstveni coaching je pri obravnavi multiplih dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim&nbsp;življenjskim slogom najpogosteje uporabljen za hkratno promocijo zdrave prehrane in telesne dejavnosti.&nbsp;Uporaba pristopa pri mlajših od 35 let pogosto vključuje rabo sodobne informacijsko-komunikacijske&nbsp;tehnologije.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Zdravstveni coaching lahko pomembno vpliva na odpravo in preprečevanje multiplih&nbsp;dejavnikov tveganja v povezavi z nezdravim življenjskim slogom med mladimi. Implementacija pristopa mora&nbsp;temeljiti na premišljeni zasnovi in neprekinjeni evalvaciji uspešnosti in učinkovitosti.</p> 2020-12-14T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement## https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3027 Uporaba in učinkovitost glasbene terapije v enoti intenzivne terapije 2021-02-27T15:12:45+00:00 Tanja Zadravec tanjazadravec1@gmail.com Dušan Mekiš dusan.mekis@ukc-mb.si Sergej Kmetec sergej.kmetec1@um.si Dominika Vrbnjak dominika.vrbnjak@um.si <p><strong>Uvod</strong>: Uporaba glasbe v terapevtske namene je neinvazivna intervencija, ki v bolnišničnem okolju lahko&nbsp;ugodno vpliva na pacientovo psihofizično stanje, vendar v vsakdanji obravnavi pacientov ni uveljavljena. Zato&nbsp;je bil namen raziskave preučiti uporabo in učinkovitost glasbene terapije glede na doživljanje bolečine ali&nbsp;stresa pri pacientih, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije.<br><strong>Metode</strong>: Izveden je bil sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed,&nbsp;CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library z uporabo ključnih besed v angleškem&nbsp;jeziku »music therapy«, »intensive care unit«, »stress«, »anxiety«, »pain« ter upoštevanjem vključitvenihin izključitvenih kriterijev. Potek pregleda literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Kakovost&nbsp;raziskav, vključenih v končno analizo, je bila ocenjena s pomočjo orodja Scottish Intercollegiate Guidelines&nbsp;Network. Rezultati so sintetizirani z uporabo metode analize vsebine.<br><strong>Rezultati</strong>: Izmed 749 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 13 raziskav. Raziskave kažejo&nbsp;učinkovitost glasbene terapije pri lajšanju bolečin, poglobitvi sedacije, uravnavanju fizioloških parametrov ter&nbsp;zmanjšanju strahu in anksioznosti pri hospitaliziranih pacientih v enotah intenzivne terapije.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Glasbena terapija je v medsebojnem dopolnjevanju s farmakološkimi ukrepi primerna&nbsp;intervencija za obvladovanje bolečine in stresa. Primanjkuje dokazov o optimalnem trajanju, zvrsti glasbe in&nbsp;načinu izvajanja glasbene terapije za doseganje najboljših rezultatov.</p> 2020-12-14T00:00:00+00:00 ##submission.copyrightStatement##