Obzornik zdravstvene nege

Pomen pandemije covida-19 za duševno zdravje medicinskih sester in zdravnikov:

2021-09-25T19:05:32+00:00

Uvod: Pandemijo covid-19 povezujemo s povečanim tveganjem za posttravmatsko stresno motnjo pri zdravstvenih delavcih. Namen sistematičnega pregleda literature je prepoznati vpliv pandemije covida-19 na duševno zdravje v tej populaciji.
Metode: Uporabljen je bil sistematičen pregled literature. Iskanje je potekalo od novembra 2020 do januarja 2021. Vključene so bile naslednje iskalne zbirke podatkov: Pubmed, Ebsco, Ovid in Google Scholar. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: samopodoba, strah, preventiva, medicinske sestre, zdravniki. Uporabili smo diagram PRISMA za prikaz poteka pregleda literature. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov.
Rezultati: Iz celotnega iskalnega niza več tisoč člankov smo v končno analizo prenesli štirinajst člankov. Prevalenca anksioznosti med zdravstvenimi delavci je 12,3–35,6 %. Zdravstveni delavci moškega spola so imeli bistveno blažje simptome tesnobe kot ženske. Stopnja tesnobe je bila višja v zdravstveni negi, vendar so bili pri moških manj izraziti simptomi tesnobe kot pri ženskah.
Diskusija in zaključek: Pandemija covid-19 je povzročila duševne obremenitve zdravstvenih delavcev. Za obvladovanje duševnega zdravja pri medicinskih sestrah in zdravnikih je treba vključiti preventivne psihoedukativne ukrepe, kot sta briefing in teambuilding.

Izkušnje kronično obolelih pacientov s telemedicinsko obravnavo v ambulantah družinske medicine

2022-04-07T13:02:34+00:00

Uvod: Telemedicinska obravnava stopa v ospredje kot strategija za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki v Sloveniji povzročijo visok delež smrti. Namen raziskave je bil preučiti, kakšne izkušnje imajo pacienti z diagnozo kronične bolezni tako z uporabo telemedicinske opreme kot s telemedicinsko obravnavo v ambulanti družinske medicine.
Metode: Julija 2020 so bile v enem od slovenskih zdravstvenih domov izvedene štiri fokusne skupine z 19 pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom. Prepisi skupinskih pogovorov so bili analizirani po načelih induktivne tematske analize.
Rezultati: S pomočjo induktivne tematske analize je bilo oblikovanih sedem tem: prednosti in slabosti telemedicinske obravnave, enostavnost uporabe telemedicinske opreme, dvosmerna komunikacija z zdravstvenim osebjem, učinki telemedicinske obravnave na zdravstveno stanje pacientov, želja po uporabi in dostopnosti telemedicinske obravnave, vpliv in opora okolja ter skrb za lastno zdravje. Teme vsebujejo 10 podtem in 29 dejavnikov.
Diskusija in zaključek: Na izvajanje telemedicinskih meritev najbolj vplivajo zaznana potreba pacientov in navodila zdravstvenega osebja. Kljub pozitivni izkušnji pacientov z uporabo telemedicinske opreme je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave na individualni ravni, ki ne vključuje le zdravstvenega stanja pacientov, marveč tudi oceno njihovega odnosa do zdravja in digitalnih veščin.

Direktni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih v bolnišnici

2022-04-18T17:23:10+00:00

Uvod: V delovnem okolju na zdravje zaposlenih vplivajo indirektni in direktni psihosocialni dejavniki tveganja, ki določajo storilnost in učinkovitost zaposlenega. Namen raziskave je bil ugotoviti moč povezanosti direktnih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih v bolnišnici.
Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski instrument je bil uporabljen vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami in z regresijsko analizo moč neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih.
Rezultati: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ ali zgornjih udih (n = 44, 39,3 %), počutijo se preobremenjeni in utrujeni (n = 52, 46,6 %). S psihofizičnim
zdravjem zaposlenih se značilno povezujejo štirje od šestih direktnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, in sicer so ti delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (rs = 0,385, p < 0,01); obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (rs = 0,401, p < 0,01); delovna obremenitev in hitrost poteka dela (rs = 0,319, p < 0,01) in; odnos zaposlenega z nadrejenimi (rs = 0,261, p < 0,01). Psihofizično zdravje pojasnjujejo (R2 = 0,18, p < 0,01) delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (R2 = 0,15, p < 0,05) ter obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (R2 = 0,08, p < 0,05).
Diskusija in zaključek: Anektirani potrebujejo več neposrednega nadzora, boljše upoštevanje njihovega mnenja pri odločanju na nivoju organizacije in večjo prilagoditev časovnih rokov pri delu. Preobremenjenost in utrujenost izhajata predvsem iz nočnega dela, najpogostejša težava z zdravjem – bolečine v vratu, ramenih in rokah – pa je povezana z dvigovanjem bremen in prekratkimi odmori med delom.

Prepričanja in implementacija na dokazih podprte prakse med visokošolsko izobraženimi medicinskimi sestrami in zdravstveniki (2. del)

2022-05-17T07:37:14+00:00

Uvod: Zaposleni v zdravstveni negi še vedno niso dovolj opolnomočeni s kompetencami o dokazih podprti praksi. Namen raziskave je bil prepoznati dejavnike, ki oblikujejo prepričanja in tudi implementacijo na dokazih podprte prakse medicinskih sester na vseh ravneh zdravstvenega varstva v Sloveniji.
Metode: Izvedena je bila presečna raziskava. Uporabljeni sta bili dve lestvici, in sicer »Evidenced based practice Beliefs Scale and the Implementation Scale«. Sodelovalo je 1014 visokošolsko izobraženih medicinskih sester in zdravstvenikov z vseh treh nivojev zdravstvenega varstva. Podatke smo obdelali z opisnimi, eksplorativnimi in eksplikativnimi statističnimi metodami.
Rezultati: O raziskovanju na področju zdravstva se je izobraževalo n = 325 (38,8 %) anketirancev, o dokazih podprti praksi n = 280 (34 %) anketirancev. Pozitivna prepričanja o dokazih podprte prakse pojasnijo samoocena znanja o dokazih podprti praksi (β = 0,249) in raziskovanju (β = 0,162), leta zaposlitve (β = –0,124), zadovoljstvo z delom (β = 0,117), izobraževanje o dokazih podprti praksi (β = 0,092) in izobrazba strokovni magisterij (β = 0,077). Pogostejšo implementacijo pojasnijo pozitivna prepričanja o dokazih podprte prakse (β = 0,306) in zaposlitev v zdravstvenem domu (β = 0,132).
Diskusija in zaključek: Pomanjkanje znanja o raziskovanju in dokazih podprte prakse se pokažeta kot najtrdnejša napovedna dejavnika za razvoj prepričanj, medtem ko so pozitivna prepričanja trden napovednik za pogostejšo implementacijo na dokazih podprte prakse. Karierni razvoj medicinskih sester in zdravstvenikov na primarni ravni, ki je osredinjen na prevzem novih nalog, se pokaže kot pomemben dejavnik implementacije na dokazih podprte prakse med vključenimi v raziskavo.

Zadovoljstvo pacientov z dostopnostjo zdravstvenih storitev v obdobju epidemije covid-19

2021-09-07T06:54:44+00:00

Uvod: Hitro širjenje nove vrste koronavirusa (SARS-CoV-2) in visoko število hospitalizacij sta ustavila javno življenje na globalni ravni. Zaradi omejevanja gibanja v času pandemije je prišlo do omejitev obiskovanja zdravstvenih ustanov in izvajanja neposrednega zdravstvenega varstva. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo pacientov z dostopnostjo do zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19 v Sloveniji.
Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Merski instrument je predstavljal spletni vprašalnik, ki ga je med decembrom 2020 in februarjem 2021 izpolnilo 226 oseb. Uporabljen je bil priložnostni vzorec odraslih oseb. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko ter neparametričnim Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom.
Rezultati: Anketiranci najbolj cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo telefonsko nedosegljivost, čakanje v čakalnicah ter kratek čas obravnave pri zdravniku. Rezultati nakazujejo manjšo stopnjo zadovoljstva z dostopnostjo zdravstvenih storitev v času
epidemije covida-19 (Me = 86,50). Rezultati kažejo pozitivno stališče moških o dostopnosti zdravstvenih storitev (U = 1297,5, p < 0,05), med ostalimi skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik (p < 0,05). Diskusija in zaključek: Ugotovite kažejo, da se v času od pojava virusa SARS-CoV-2 v Sloveniji zaupanje do zdravstva in zdravstvenih storitev in njuna dostopnost nista izrazito spremenila. Ponekod po svetu se je v tem času še dodatno razvilo področje telemedicine, ki jo je treba tudi v Sloveniji bolj uveljaviti. V prihodnje je smiselno raziskati, kako je epidemija vplivala na psihofizično zdravje ljudi v naši državi.

Duhovno-eksistencialna oskrba v domovih za starejše

2022-08-01T08:01:34+00:00

Zahvala članom uredniškega odbora in recenzentom Obzornika zdravstvene nege

2022-12-11T09:10:45+00:00