Obzornik zdravstvene nege

Družbena stigmatizacija v času koronavirusne bolezni (COVID-19)

2020-09-18T14:45:13+00:00

Klinične značilnosti odraslih bolnikov z multiplo sklerozo

2020-09-18T14:45:16+00:00

Uvod: Namen raziskave je bil ugotoviti morebitne povezave med kakovostjo življenja, nevrološko prizadetostjo in funkcionalnimi zmožnostmi pri bolnikih z multiplo sklerozo.
Metode: V presečno raziskavo je bilo vključenih 258 pacientov z multiplo sklerozo. Ocenjeni so bili s pomočjo Expanded Disability Status Scale (EDSS), Berg Balance Scale (BBS), Timed 25-Foot Walk Test (T25-FW), 9-Hole Peg Test (9HPT), Paced Auditory Serial Addition Test (PASAT-3) in lestvice EQ visual analogue scale (EQ-VAS). Uporabljena je bila inferenčna statistika.
Rezultati: Pokazala se je pozitivna povezava med oceno EQ-VAS ter BBS (r = 0,43, p < 0,01) in PASAT-3 (r = 0,19, p < 0,01) in negativna povezava med EQ-VAS ter T25FW (r = –0,42, p < 0,01) in 9-HPT (r = –0,40, p < 0,01). Negativne korelacije smo zaznali tudi med oceno EDSS in BBS (r = –0,77, p < 0,05) ter PASAT-3 (r = –0,25, p < 0,01), pozitivne povezave pa med EDSS in 9 HPT (r = 0,67, p < 0,01) ter T25-FW (r = 0,80, p < 0,01).
Diskusija in zaključek: Povezave med navedenimi spremenljivkami kažejo na potrebo po kompleksnem, personaliziranem in racionalnem spremljanju pacientov z multiplo sklerozo.

Prilagoditev in psihometrična validacija Lestvice profesionalnih kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) v Sloveniji

2020-09-18T14:45:14+00:00

Uvod: Za uspešno, samozavestno in učinkovito spoprijemanje s spremenjenimi vlogami in zagotavljanje ustrezne pomoči prizadetim morajo biti tudi medicinske sestre v času izrednih razmer ustrezno usposobljene in pripravljene. Namen raziskave je bil prevesti in prilagoditi merski instrument Lestvica profesionalnih kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah (LPKMS-IR) ter oceniti njegove psihometrične lastnosti.
Metode: Uporabljen je bil kvantitativni metodološki raziskovalni dizajn. Lestvica je bila testirana na priložnostnem vzorcu 118 medicinskih sester. V trifaznem procesu prilagoditve in validacije se je poleg vsebinske skladnosti preverjalo notranjo konsistentnost, stabilnost in povezanost spremenljivk ter faktorsko strukturo.
Rezultati: Faktorska analiza je podala model s tremi faktorji, pri čemer prvi faktor Temeljne kompetence medicinskih sester v izrednih razmerah pojasni 36,53 % celotne variance. Rezultati kažejo tudi zelo visoko povezanost med faktorji (p < 0,001) in stopnjo zanesljivosti pri celotni lestvici LPKMS-IR (Cronbach α = 0,937).
Diskusija in zaključek: Rezultati potrjujejo, da je slovenska različica lestvice LPKMS-IR veljaven in zanesljiv merski instrument. Ob pomanjkanju ustreznih merskih instrumentov omogoča identifikacijo kompetenc medicinskih sester v izrednih razmerah ter nekatere okoliščine njihovih vlog. Ugotovitve nakazujejo tudi potrebo po nekaterih spremembah izobraževanja za zdravstveno nego in ciljanem raziskovanju tistih skupin v zdravstveni negi, ki se po pričakovanjih pogosteje srečujejo z izrednimi situacijami.

Ocena odnosa medicinskih sester do pacienta v forenzični psihiatriji

2020-09-18T14:45:20+00:00

Uvod: Forenzična psihiatrija obravnava ranljivo skupino pacientov. Paciente zaznamuje »več stigmatizirana identiteta«, ki vključuje stigmatiziranje duševne motnje, po drugi strani pa tudi stigmatiziranje kriminalnega dejanja, ki ga je oseba storila. Namen raziskave je bil raziskati poznavanje in odnos zaposlenih v zdravstveni negi do pacienta v forenzični psihiatriji.
Metode: Izvedli smo opisno neeksperimentalno kvantitativno raziskavo. Vprašalnik je bil razdeljen priložnostnemu vzorcu 320 zaposlenih v zdravstveni negi na področju psihiatrije in izven psihiatrične stroke, realizacija je bila 74,4 % (n = 238).
Rezultati: Anketiranci so obravnavo na področju forenzične psihiatrije poznali povprečno (x = 3,04, s = 1,17). Zaposleni izven psihiatrije (n = 55, = 5,72, s = 2,57) so izražali bolj odklonilen odnos (U = 838,50, p < 0,001) kot zaposleni v psihiatriji (n = 66, x = 7,53, s = 2,17), prepoznavali več negativnih značilnosti pacienta (U = 115,000, p = 0,043) in izražali več stigme (U = 1218,000, p = 0,002).
Diskusija in zaključek: Zaposlene na področju psihiatrije je manj strah, gojijo manj stigme in bolj poznajo področje forenzične psihiatrije. Ker so poznavanje, strah in prisotna stigma povezani s kakovostjo zdravstvene obravnave, je treba zaposlene usposobiti za delo z ranljivimi skupinami prebivalstva, kot so pacienti v forenzični psihiatriji. Tako lahko nudijo bolj kakovostno zdravstveno obravnavo.

Igrifikacija v zdravstveni negi

2020-09-18T14:45:17+00:00

Uvod: V sodobnem času tradicionalna didaktika izgublja svoj pomen, saj v izobraževalni sistem vstopajo nove generacije študentov, ki zahtevajo novejše andragoške pristope, kakršna je na primer igrifikacija. Namen članka je predstaviti igrifikacijo kot nov andragoški koncept in njen vpliv na izobraževanje v zdravstveni negi.
Metode: S kombinacijo aplikacij 2dSearch, Publish or Perish in PubMed2XL ter zastavljenimi kriteriji smo z iskalnikoma Google Scholar in Medline / PubMed izvedli iskanje, analizo in sintezo raziskav, ki se nanašajo na igrifikacijo v povezavi z učnim procesom v zdravstveni negi. Z orodjem MMAT (Mixed Methods Appraisal Tool) je bila izvedena ocena stopnje metodološke kakovosti raziskav.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih devet raziskav, ki so se nanašale na igrifikacijo v učnih enotah zdravstvene nege. Najpogosteje so bili vključeni elementi igre v obliki značk in povratnih informacij. Večina raziskav ugotavlja, da igrifikacija pozitivno vpliva na študente zdravstvene nege v obliki dviga motivacije in sodelovanja, le ena raziskava poroča o negativnih vplivih v obliki neprimernosti in neučinkovitosti. Ocena vključenih raziskav po orodju MMAT je prikazala srednjo stopnjo metodološke kakovosti.
Diskusija in zaključek: Igrifikacija je relativno nov koncept na področju učnih enot v zdravstveni negi in predstavlja potencial za naprednejši način posredovanja informacij. V prihodnosti bi bilo treba izvesti raziskave, ki bi razjasnile koncept in preverile možnosti implementacije igrifikacije v učno okolje v Sloveniji.

Vpliv medpoklicnega izobraževanja medicinskih sester na njihovo medpoklicno sodelovanje

2020-09-18T14:45:19+00:00

Uvod: Oskrba pacientov je kompleksna in zahteva učinkovito sodelovanje različnih profilov zdravstvene in socialne oskrbe. Medpoklicno izobraževanje je lahko uspešen način izboljševanja medpoklicnega sodelovanja in oskrbe pacienta. Namen pregleda literature je bil preučiti vpliv medpoklicnega izobraževanja medicinskih sester na njihovo medpoklicno sodelovanje z drugimi profili v zdravstvu in identificirati morebitne merske instrumente za preučevanje tega vpliva.
Metode: S sistematičnim pregledom literature so bili pregledani znanstveni članki, objavljeni med letoma 2011 in 2018, navedeni v bibliografskih bazah CINAHL, MEDLINE in PubMed Central. Proučevani so bili članki, ki so obravnavali zaposlene in študente zdravstvene nege, ki so se medpoklicno izobraževali in tudi sodelovali z drugimi profili zdravstvene in socialne oskrbe pacientov.
Rezultati: Izmed 1277 identificiranih objav je bilo v končno analizo vključenih devet virov. Sedem raziskav je poročalo o tem, da je bilo po medpoklicnem izobraževanju medpoklicno sodelovanje boljše, večja sta bila tudi medsebojno spoštovanje vključenih in medpoklicna samozavest, izboljšano pa pozitivno mišljenje o vlogi soudeleženih poklicev pri zdravstveni oskrbi. Dve raziskavi sta nasprotno poročali, da medpoklicno izobraževanje ne vpliva na zgoraj navedene dejavnike. Ugotovljena je bila prisotnost različnih merskih instrumentov za ocenjevanje vpliva medpoklicnega izobraževanja na medpoklicno sodelovanje.
Diskusija in zaključek: Rezultati potrjujejo smiselnost vpeljave medpoklicnega izobraževanja v redni del študijskih programov zdravstvene nege. V prihodnje bi bila potrebna obsežnejša longitudinalna raziskava, ki bi preučevala medpoklicno izobraževanje medicinskih sester in potrdila njegov vpliv na medpoklicno sodelovanje v praksi.

Varnost pri aplikaciji intramuskularne injekcije

2020-09-18T14:45:15+00:00

Uvod: Aplikacija intramuskularne injekcije je pogosta intervencija v zdravstveni negi, ki za pacienta predstavlja potencialno varnostno tveganje. Namen raziskave je bil ugotoviti dejavnike, povezane z aplikacijo intramuskularne injekcije v glutealno področje, ki vplivajo na pozitivne in negativne izide pri pacientu.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, Medline, ScienceDirect in CINAHL. V pregled so bili vključeni članki glede na ustreznost vsebine, vrsto raziskav, polno dostopnost, jezik ter objavo do decembra 2018. Iskanje je potekalo s pomočjo ključnih besed: »patient«, »intramuscular dorsogluteal injection«, »intramuscular ventrogluteal injection«, »dorsogluteal site«, »ventrogluteal site«, »outcome«, »injury«, »safety«, »complications«, »pain«. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo orodja National Heart Lung and Blood Institute. Zbrani podatki so bili sintetizirani z metodo analize vsebine.
Rezultati: Izmed 95 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 25. Ugotovitve so bile združene v pet kategorij, dejavnikov, ki vplivajo na varnost pri aplikaciji intramuskularne injekcije: značilnosti področja aplikacije ter konstitucionalne značilnosti pacientov, izbor področja in vbodnega mesta aplikacije, tehnika aplikacije intramuskularne injekcije, aspiracija in dejavniki, povezani z bolečino, in tehnike zmanjševanja bolečine.
Diskusija in zaključek: Za zagotavljanje varnosti pri aplikaciji intramuskularne injekcije je potrebno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na izide pri pacientu. Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v praksi bi bilo smiselno raziskati znanje zdravstvenih delavcev o aplikaciji intramuskularne injekcije.