Obzornik zdravstvene nege

Potreba po razumevanju

2019-06-17T07:26:34+00:00

Razumevanje in umeščanje matrike štirih ravni kompetenc in kategorij izvajalcev v zagotavljanje zdravstvene nege

2019-06-17T07:26:36+00:00

Uvod: Trenutna kompleksnost pacientovih potreb zahteva revizijo in razširitev kompetenc poklicev v zdravstveni negi, ki bo zagotovila optimalne zdravstvene izide. Cilj raziskave je bil preveriti razumevanje štirih ravni kompetenc pri zagotavljanju zdravstvene nege in s tem povezanih štirih kategorij izvajalcev zdravstvene nege.
Metode: Uporabljena je bila opisna kvantitativna metoda. V raziskavi je sodelovalo 365 oseb s področja izobraževanja in kliničnega dela v zdravstveni negi. Uporabljen je bil strukturirani vprašalnik, ki je temeljil na štirih ravneh kompetenc in kategorij izvajalcev v zdravstveni negi.
Rezultati: Učitelji srednjih šol se manj strinjajo s poimenovanjem poklica zdravstveni asistent (p < 0,001) ter splošnimi (p < 0,001) in specifičnimi kompetencami za ta poklic (p < 0,001). Nasprotno menedžment (p < 0,001) in tisti, ki so se izobraževali iz raziskovanja (p = 0,030) in na dokazih podprtega dela (p = 0,004), kompetence za zdravstvenega asistenta značilno bolj podpirajo.
Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na problem razumevanja in ustreznega umeščanja kompetenc zdravstvenega asistenta. Za implementacijo matrike kompetenc je potrebno Evropsko direktivo za regulirane poklice dopolniti z minimalnimi zahtevami za specialistična znanja in napredne oblike dela v zdravstveni negi ter zapisati kompetence in minimalne pogoje šolanja za zdravstvenega asistenta.

Heymanova lestvica odnosa zaposlenih v zdravstveni negi do posebnih varovalnih ukrepov v Sloveniji

2019-06-17T07:26:36+00:00

Uvod: Odnos zaposlenih v zdravstveni negi do posebnih varovalnih ukrepov je povezan z njihovo pojavnostjo. Namen raziskave je bil raziskati odnos zaposlenih v zdravstveni negi do posebnih varovalnih ukrepov.
Metode: Izvedena je bila presečna raziskava z uporabo Heymanove lestvice o odnosu do posebnih varovalnih ukrepov med vsemi zaposlenimi v zdravstveni negi (n = 367) v psihiatričnih bolnišnicah v Sloveniji.
Rezultati: Med slovenskimi psihiatričnimi bolnišnicami so ugotovljene razlike v trajanju posebnih varovalnih ukrepov (χ2 = 43,770, p < 0,001). Zaposleni se najpogosteje strinjajo, da pacient med posebnim varovalnim ukrepom čuti jezo (n = 328, 89,4 %). Kljub temu večina anketirancev verjame, da so posebni varovalni ukrepi lahko učinkovito terapevtsko orodje (n = 343, 91,6 %). Ženske (U = 11450,50, p = 0,025) in višje izobraženi zaposleni (U = 9527,00, p = 0,002) izražajo statistično bolj negativna čustva in manj odobravajo posebne varovalne ukrepe.
Diskusija in zaključek: Ob raziskovanju pojavnosti prisilnih ukrepov je jasno, da poleg dejavnikov, raziskovanih v naši študiji, obstajajo tudi drugi, bolj vplivni dejavniki. Zaradi razlik med bolnišnicami bi bilo treba pregledati obstoječo klinično prakso. Predvideva se, da je management zdravstvenih inštitucij pomemben dejavnik pri zmanjšanju pojavnosti posebnih varovalnih ukrepov.

Stališča do duhovnosti in duhovne oskrbe med zaposlenimi v zdravstveni negi v bolnišnicah

2019-06-17T07:26:35+00:00

Uvod: Razumevanje duhovnosti in duhovne oskrbe je pogoj nudenja celostne oskrbe pacienta. Cilj raziskave je bil opisati stališča zaposlenih v zdravstveni negi do duhovnosti in duhovne oskrbe.
Metode: Raziskava je bila izvedena v letih 2015 in 2016, z uporabo kvantitativne neeksperimentalne metode. Na vzorcu 182 zaposlenih v zdravstveni negi iz štirih slovenskih bolnišnic, v katerem so prevladovale ženske (n = 153, 88,4 %) s končano visokošolsko (n = 93, 53,8 %) ali srednješolsko izobrazbo (n = 75, 43,4 %), je bil uporabljen vprašalnik Spirituality and Spiritual Care Rating Scale. Vprašalnik je imel ustrezno notranjo konsistentnost (Cronbach alfa = 0,83).
Rezultati: Najvišje strinjanje (x = 4,27, s = 0,82) so anketiranci podali za trditev, ki opisuje duhovno oskrbo z vidika spoštovanja zasebnosti, dostojanstva ter spoštovanja kulturnih in verskih prepričanj pacienta. Prav tako se strinjajo, da zagotavljajo duhovno oskrbo pacientov z izkazovanjem prijaznosti, skrbi in vedrine (x = 4,2, s = 0,76). Anketiranci so bili negotovi glede trditve, da sta duhovnost in duhovna oskrba temeljna vidika zdravstvene nege (x = 2,88, s = 1,08).
Diskusija in zaključek: Anketiranci duhovnost povezujejo predvsem z razumevanjem samega sebe in sveta, najmanj pa z religijo ter s sakralnimi objekti. Raziskava potrjuje ugotovitve predhodnih slovenskih raziskav, da dajejo zaposleni v zdravstveni negi pred duhovnimi potrebami prednost oskrbi fizičnih potreb, verjetno tudi zaradi pomanjkanja znanja o tem področju in ustreznih smernic.

Zdravstvena pismenost in sladkorna bolezen

2019-06-17T07:26:37+00:00

Uvod: Sladkorna bolezen zahteva od pacienta učinkovito samooskrbo, h kateri pripomore tudi zdravstvena pismenost. V skladu s tem je bil cilj raziskave na vzorcu pacientov s sladkorno boleznijo ugotoviti, kakšna je stopnja splošne in specifične zdravstvene pismenosti.
Metode: Izvedena je bila študija primera, v katero je bilo vključenih 36 pacientov s sladkorno boleznijo. Instrumenta za zbiranje podatkov sta bila vprašalnik za oceno splošne zdravstvene pismenosti ter vprašalnik za oceno specifične zdravstvene pismenosti. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike (frekvence, aritmetične sredine, standardne deviacije). Za vprašalnik splošne zdravstvene pismenosti smo izračunali zanesljivost (Cronbach alpha = 0,94) in analizirali dimenzionalno strukturo (faktorska analiza).
Rezultati: Na področju splošne zdravstvene pismenosti so udeleženci dosegli najnižji rezultat pri preprečevanju bolezni (x = 2,89, s = 0,85), najvišji pa pri promociji zdravja (x = 3,13, s = 0,79). Osebe, ki so sodelovale v raziskavi, izkazujejo visoko specifično zdravstveno pismenost, saj so bili njihovi odgovori na večino vprašanj vprašalnika o specifični zdravstveni pismenosti pacientov s sladkorno boleznijo v povprečju 82 % pravilni.
Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave potrjujejo ustrezno stopnjo specifične zdravstvene pismenosti na področju sladkorne bolezni pri skupini pacientov, zajetih v raziskavo. Nekoliko slabša je njihova splošna zdravstvena pismenost na področju preprečevanja bolezni in zagotavljanja zdravega življenjskega sloga.

Vloga medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena

2019-06-17T07:26:39+00:00

Uvod: Duševno zdravje je pri mladostnikih lahko okrnjeno zaradi samopoškodovalnega vedenja v različnih oblikah. Namen raziskave je bil identificirati specifične vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena.
Metode: Uporabljeni sta bili metoda pregleda literature in metoda tematske analize izbranih virov z oblikovanjem kod, kategorij ter tematskih področij. Po elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ERIC je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed »samopoškodovanje«, »adolescenca« in »napredna zdravstvena nega« v angleškem prevodu. Glavna vključitvena kriterija sta bila osredotočanje na intervencije zdravstvene nege pri samopoškodovalnem vedenju ter obdobje adolescence. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja, kjer so enoto kodiranja predstavljale ključne ugotovitve izbranih virov.
Rezultati: Predlagane vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena so: specializirana klinična ocenjevalka, izvajalka presejalnih programov, promotorka duševnega zdravja, začetnica specializirane obravnave, izvajalka specifičnih intervencij, preprečevanje samopoškodovalnega vedenja, sodelovanje v interdisciplinarnem timu ter izvajanje izobraževanj.
Diskusija in zaključek: Treba bo razviti klinično pot obravnave mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena in intervencije zdravstvene nege, podprte z dokazi. Prav medicinske sestre so pri tem v edinstvenem položaju, saj jih mladostniki pogosto izberejo raje kot ostale strokovnjake, kar predstavlja izreden potencial za razvoj vloge medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja mladostnikov.

Samoobvladovanje kronične bolečine

2019-06-17T07:26:39+00:00

Uvod: Strategija stimulacije, namenjena pacientom s kronično bolečino, je aktivnost samoobvladovanja bolečine, pri čemer se posameznik nauči najti ravnotežje med časom za fizične aktivnosti in časom za počitek. Cilj strategije stimulacije je ohraniti kakovost življenja in zmanjšati simptome kronične bolečine. Za strategijo še ni razvite enotne definicije, prav tako še ni aplicirana v prakso.
Metode: Uporabili smo opisno metodo dela, metodo analize in sinteze literature ter smernice PRISMA. Izmed skupno identificiranih 789 zadetkov smo v končno analizo vključili 19 zadetkov. Tako smo izvedli pregled relevantne znanstvene literature ter analizo koncepta stimulacije, ki v slovenskem prostoru še ni bila izvedena in poteka v devetih korakih.
Rezultati: Strategijo obvladovanja kronične bolečine je najbolj smiselno deliti v tri skupine: (1) predhodniki: bolečina in neznanje; (2) atributi: aktivnost, čas, ravnovesje, učenje in samonadzor in (3) posledice koncepta: zdravljenje bolečine in povečana učinkovitost pri aktivnostih.
Diskusija in zaključek: Pred aplikacijo v prakso je treba opraviti testiranje strategije v kliničnem okolju ter ponovno oceniti prednosti in pomanjkljivosti uporabe koncepta. Mnenja o aplikaciji koncepta v prakso so različna: nekateri menijo, da koncept lahko privede do negativnih posledic, drugi, da uspešno prispeva k zdravljenju kronične bolečine. Strategija bi bila uporabna pri pacientih, ki imajo diagnosticirano kronično bolečino (kronične bolečine po poškodbah, degenerativnih spremembah, kronične bolečine v hrbtu, kronični glavobol, fibromialgija, nevropatska bolečina itd.), ki ni posledica onkološkega obolenja.