Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg <p><strong>OBZORNIK<em> ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> Nurses and Midwives Association of Slovenia sl-SI Obzornik zdravstvene nege 1318-2951 <p>Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.</p> Utrinek časa ob stoletnici poklica medicinske sestre na Slovenskem https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2978 Monika Ažman ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2019-06-21 2019-06-21 53 2 100 103 10.14528/snr.2019.53.2.2978 Razširjenost in značilnosti souporabe tobaka in konoplje med 15-letnimi dijaki v Sloveniji https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/259 <p><strong>Uvod</strong>: Souporaba tobaka in kanabisa je pogosta med mladostniki, podatkov za Slovenijo ni. Namen raziskave&nbsp;je bil prikazati podatke o souporabi obeh snovi med 15-letniki v Sloveniji.<br><strong>Metode</strong>: V analizo je vključen reprezentativni vzorec slovenskih 15-letnih dijakov (n = 1615) iz mednarodne&nbsp;presečne raziskave »Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju 2014«, uporabljena pa hi-kvadrat test&nbsp;in multivariatna logistična regresija.<br><strong>Rezultati</strong>: Kadarkoli v življenju je obe snovi uporabilo 19,5 % 15-letnih dijakov, razlik med spoloma ni (p =&nbsp;0,108). Uporaba obeh snovi kadarkoli v življenju je povezana z opitostjo v preteklosti (OR = 8,18, 95-% I. Z.&nbsp;5,74−11,64), uporabo konoplje (OR = 3,93, 95-% I. Z. 2,67−5,79) in uporabo tobaka med prijatelji (OR = 1,83,&nbsp;95-% I. Z. 1,25−2,69) ter nižjo zaznano podporo družine (OR = 0,88, 95-% I. Z. 0,80−0,97). V času raziskave&nbsp;je obe snovi uporabljalo 7,2 % vseh, brez razlik med spoloma (p = 0,136). Trenutna souporaba je povezana z&nbsp;opitostjo v preteklosti (OR = 8,06, 95-% I.Z.&nbsp; 4,43−14,67), uporabo konoplje med prijatelji (OR = 3,72, 95-%&nbsp;I.Z. 2,23−6,19) in rekonstruirano družino (OR = 3,33, 95-% I.Z. 1,74−6,40).<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Raziskava podpira širitev programov preprečevanja in opuščanja z ene na več&nbsp;psihoaktivnih snovi. Vrstniki in družina so ključni dejavniki, ki jih moramo nasloviti v preventivnih&nbsp;programih; do njih dostopamo v šolskem in zdravstvenem sistemu. Okoljska preventiva, vključno z&nbsp;zakonodajnimi ukrepi, kreira okolja, spodbudna za zdrave izbire, in prispeva k zmanjševanju souporabe.</p> Helena Koprivnikar Tina Zupanič Andreja Drev Helena Jeriček Klanšček ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2019-06-21 2019-06-21 53 2 104 111 10.14528/snr.2019.53.1.259 Zadovoljstvo državljanov Republike Slovenije z zdravstvenimi storitvami v Sloveniji https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/318 <p><strong>Uvod</strong>: Merjenje zadovoljstva pacientov z zdravstvenimi storitvami je pomemben kazalec razvoja vsakega&nbsp;zdravstvenega sistema. Zadovoljstvo pacientov je pomemben in pogosto uporabljen indikator za merjenje&nbsp;kakovosti zdravstvene oskrbe. Prispevek se osredotoča na ugotavljanje zadovoljstva državljanov Republike&nbsp;Slovenije s trenutnim zdravstvenim sistemom.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila deskriptivna neeksperimentalna vzorčna metoda. Merski instrument je bil&nbsp;strukturiran vprašalnik. Uporabljena je bila metoda snežene kepe. Na spletni vprašalnik je skupno odgovorilo&nbsp;693 oseb, 488 oseb je vprašalnik v celoti izpolnilo. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, korelacijsko&nbsp;analizo, faktorsko analizo in linearno regresijsko analizo.<br><strong>Rezultati</strong>: Sodelujoči v raziskavi v največji meri cenijo prijazen in spoštljiv odnos zdravstvenih delavcev ter&nbsp;njihovo razpoložljivost za hitro pomoč. Negativno ocenjujejo čakanje na obravnavo v čakalnici, telefonsko&nbsp;nedosegljivost, nezanimanje za osebne razmere pacienta in kratek čas obravnave pri zdravniku. Med&nbsp;najpomembnejše spremenljivke, ki vplivajo na zadovoljstvo pacientov, lahko uvrstimo: čakanje v čakalnici&nbsp;na pregled, dovolj časa, ki ga zdravnik nameni pacientu, zanimanje za osebne razmere, zaupanje v strokovne&nbsp;odločitve zdravstvenega osebja, vključevanje v odločanje o zdravljenju in občutek popolnega zaupanja.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Zdravstveni delavci lahko v zdravstvenem sistemu pomembno vplivajo na&nbsp;zadovoljstvo pacientov. Usmerjenost v kakovostno obravnavo in spoštljivo komunikacijo povečuje zaupanje&nbsp;pacientov v zdravstveni sistem in zaupanje v strokovne odločitve zdravstvenega osebja, kar pa lahko ključno&nbsp;vpliva na uspešnost zdravstvene obravnave posameznika.</p> Barbara Zupanc Terglav Špela Selak Mitja Vrdelja Boris Miha Kaučič Branko Gabrovec ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2019-06-21 2019-06-21 53 2 112 118 10.14528/snr.2019.53.1.318 Zdravljenje dojenčkov s kisikom v domačem okolju in izkušnje njihovih staršev https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/311 <p><strong>Uvod</strong>: Veliko otrok z bronhopulmonalno displazijo potrebuje dolgotrajno zdravljenje s kisikom, nekateri pa&nbsp;tudi zdravljenje s kisikom v domačem okolju. Namen raziskave je bil preučiti izkušnje staršev s pripravo na&nbsp;zdravljenje s kisikom po odpustu otroka v domače okolje in poznejšo podporo.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljen je bil kvantitativen pristop raziskovanja. Za merski instrument je bil uporabljen delno&nbsp;strukturiran vprašalnik, oblikovan na osnovi pregleda literature. Sodelovalo je 43 staršev otrok, ki so se&nbsp;zdravili s kisikom na domu od januarja 2014 do julija 2016.<br><strong>Rezultati</strong>: Rezultati so pokazali, da se je četrtina (25,6 %) staršev težko sprijaznila z odpustom otroka, ki je&nbsp;potreboval zdravljenje s kisikom v domačem okolju, 18,6 % je dejstvo sprejelo brez težav. Največ informacij&nbsp;o zdravljenju s kisikom na domu in tehničnih informacij so vsi anketirani starši pridobili v času zdravljenja&nbsp;otroka na Enoti za intenzivno nego in terapijo novorojencev. Anketirani starši, ki živijo v predmestju, bolj&nbsp;izražajo strah glede nezaupanja v svoje sposobnosti (t = 5,74, p = 0,006) kot tudi strah pred kronično boleznijo&nbsp;otroka (t = 4,82, p = 0,013).<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so starši dobro pripravljeni na odpust otroka&nbsp;iz bolnišnice v domače okolje, vendar se situacija spremeni, ko so z otrokom sami doma oziroma se mu&nbsp;spremeni zdravstveno stanje. Z dobro zdravstveno vzgojo in podporo se lahko staršem otrok, ki se zdravijo s&nbsp;kisikom na domu, bistveno olajša skrb za njihovega otroka.</p> Marija Korelc Jožica Ramšak Pajk ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2019-06-21 2019-06-21 53 2 119 127 10.14528/snr.2019.53.2.311 Razlike med ocenjevanjem in samoocenjevanjem kliničnega usposabljanja s strani kliničnih mentorjev in študentov Fakultete za zdravstvo Angele Boškin https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/312 <p><strong>Uvod</strong>: Klinično usposabljanje študentov zdravstvene nege se zaključi z ocenjevanjem in samoocenjevanjem.&nbsp;Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med ocenjevanjem kliničnega usposabljanja s strani kliničnih&nbsp;mentorjev in med samoocenjevanjem s strani študentov visokošolskega strokovnega programa Zdravstvene&nbsp;nege na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin.<br><strong>Metode</strong>: Raziskava je temeljila na kvantitativni neeksperimentalni opisni metodi. Podatki so bili zbrani s pisno&nbsp;analizo dokumentov; kot instrument je bila uporabljena primerjalna lista ocen in točk s 122 ocenjevalnih in&nbsp;samoocenjevalnih obrazcev za klinično usposabljanje v študijskem letu 2015/2016. Pridobljeni podatki so&nbsp;bili analizirani s pomočjo opisne statistike, t-testa za neodvisne vzorce in enofaktorske analize variance. Za&nbsp;statistično pomembne podatke so bile upoštevane razlike, kjer je bila vrednost statistične značilnosti p ≤ 0,05.<br><strong>Rezultati</strong>: Statistično značilna razlika se pojavlja tako v oceni / samooceni aktivnosti zdravstvene nege (t =&nbsp;5,519, p &lt; 0,001) kot tudi v oceni/samooceni profesionalnega vedenja na kliničnem usposabljanju (t = 3,686,&nbsp;p &lt; 0,001). Študenti tretjega letnika (n = 41, = 19,6, s = 1,1) se na področju komunikacije samoocenijo z več&nbsp;točkami kot študenti prvega in drugega letnika, čeprav med vsemi tremi letniki ni statistično značilnih razlik&nbsp;(F = 2,907, p = 0,059).&nbsp;<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Klinični mentorji ocenijo izvajanje aktivnosti zdravstvene nege z več točkami kot&nbsp;študenti zdravstvene nege. V točkovanju profesionalnega vedenja na kliničnem usposabljanju se pojavljajo&nbsp;razlike med oceno/samooceno. Raziskava ugotavlja razlike med oceno in samooceno kliničnega usposabljanja&nbsp;s strani študentov Fakultete za zdravstvo Angele Boškin in kliničnih mentorjev.</p> Sedina Kalender Smajlović Marta Smodiš ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2019-06-21 2019-06-21 53 2 128 136 10.14528/snr.2019.53.1.312 Vloga prve skrbstvene sestre Angele Boškin pri profesionalizaciji slovenske zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2967 <p><strong>Uvod</strong>: Razumevanje zgodovine razvoja zdravstvene nege poveča moč in pozitivno samopodobo strokovnjakov,&nbsp;razvije veščine kritičnega mišljenja in delovanja. Cilj raziskave je bil raziskati profesionalno delo Angele&nbsp;Boškin skozi teoretični okvir elementov profesionalizacije v zdravstveni negi.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena sta bila zgodovinsko raziskovanje z idealistično tradicijo in biografski pristop. V&nbsp;vsebinsko analizo in sintezo spoznanj je bilo vključenih 16 virov različne tipologije. Uporabljene so bile&nbsp;naslednje metode: parafraziranje, kronološki klasifikacijski sistem, vsebinska kategorizacija in tematizacija.&nbsp;Zanesljivost in veljavnost raziskave sta bili preverjeni z zunanjo in lastno kritiko virov, vsebinskim ravnovesjem&nbsp;in seznanitvijo z zgodovinskim obdobjem.<br><strong>Rezultati</strong>: Oblikovanih je bilo 122 parafraz, združenih v 31 kategorij in 10 tem, ki opišejo prispevek Angele&nbsp;Boškin k profesionalizaciji slovenske zdravstvene nege v obdobju od 1912 do 1944. Teme so bile osnova za&nbsp;zapis zgodbe in zaključnih spoznanj.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Angela Boškin je vzpostavila začetno ekspertizo stroke zdravstvene nege v Sloveniji,&nbsp;začetke njene avtonomije, profesionalne prepoznavnosti in ugleda. S prvo šolo je osnovala razvoj temeljnega&nbsp;strokovnega znanja in standardiziranega izobraževanja. Vzpostavila je avtonomijo dela na področju preventive&nbsp;mater in otrok na terenu, pripomogla k sprejemu zakonskih podlag za delovanje zaščitne sestre na področju&nbsp;preventive. Z vodenjem profesionalnega združenja je začrtala smer razvoja zdravstvene nege ter jo umestila v slovenski in mednarodni kontekst.</p> Brigita Skela-Savič ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2019-06-21 2019-06-21 53 2 137 156 10.14528/snr.2019.53.2.2967 Etične dileme pri izvajanju zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/222 <p><strong>Uvod</strong>: Medicinske sestre v enotah intenzivnih terapij se soočajo z zahtevnostjo zdravstvene oskrbe kritično&nbsp;bolnih pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti etične dileme, ki se pojavljajo pri izvajanju zdravstvene&nbsp;nege v enotah intenzivne terapije.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene literature. Vključena je bila literatura iz obdobja od&nbsp;2007 do 2017. Pregled zajema naslednje baze: COBIB.SI, CINAHL in PubMed. Iskanje je potekalo z uporabo&nbsp;ključnih besed: »etične dileme«, »medicinske sestre«, »etična načela«, »kritično bolni pacienti«, »zdravstvena&nbsp;nega v intenzivni terapiji« v slovenskem in angleškem jeziku. Iz iskalnega nabora 78 zadetkov je bilo v končno&nbsp;analizo vključenih 14 člankov. Izvedena je bila vsebinska analiza spoznanj raziskav.<br><strong>Rezultati</strong>: Medicinske sestre med najbolj pogostimi etičnimi dilemami navajajo dileme v povezavi z&nbsp;zdravljenjem in aktivnostmi zdravstvene nege, organizacijo zdravstvene oskrbe in paliativno oskrbo. Med&nbsp;najbolj pogostimi etičnimi načeli navajajo neškodljivost, dobronamernost in avtonomijo kritično bolnih&nbsp;pacientov.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Ugotovitve raziskave prispevajo k prepoznavanju najbolj pogostih etičnih dilem pri&nbsp;izvajanju zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije. Pomembno bi bilo podrobneje raziskati posamezne&nbsp;etične dileme medicinskih sester, ki se pojavijo v času izvajanja zdravstvene nege pri kritično bolnih pacientih.</p> Sedina Kalender Smajlović ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2019-06-21 2019-06-21 53 2 157 168 10.14528/snr.2019.53.2.222 Errata: 53(1), p. 10. https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2983 Brigita Skela-Savič Sanela Pivač Vesna Čuk Branko Gabrovec ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2019-06-21 2019-06-21 53 2 169 169 10.14528/snr.2019.53.2.2983