Obzornik zdravstvene nege

Dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije

Andrej Černi — Mon, 01 Jun 2026 00:00:00 +0000

Uvod: Dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije je ključno za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe in dolgoročno vzdržnost kadra. Zaradi visoke delovne obremenitve, moralne stiske in čustvenih izzivov so sestre izpostavljene povečanemu tveganju za izgorelost. Namen raziskave je bil analizirati dejavnike, ki vplivajo na njihovo dobro počutje.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature po smernicah PRISMA. Iskanje je potekalo v bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect za obdobje 2015–2025. Vključene so bile kvalitativne, kvantitativne in raziskave mešanih metod, ki obravnavajo dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije. Analizirane raziskave so bile obdelane skladno z načinom tematske analize po Braun in Clarke.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem raziskav. Identificirani so bili trije ključni dejavniki: (1) organizacijska podpora (npr. delovna obremenitev, izmensko delo, kultura vodenja), (2) psihološka odpornost (npr. stres, izgorelost, timska podpora) in (3) duhovna odpornost (npr. občutek smisla, notranja stabilnost, reflektivna praksa). Interakcija teh dejavnikov pomembno vpliva na poklicno vzdržljivost in zadovoljstvo pri delu.
Diskusija in zaključek: Dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije zahteva celosten pristop, ki presega zgolj preprečevanje izgorelosti. Priporočamo razvoj integriranih strategij, ki vključujejo psihološko in duhovno podporo, optimizacijo delovnega okolja ter trajnostne organizacijske ukrepe. Ugotovitve nudijo podlago za nadaljnje raziskave in oblikovanje praks, osrediščenih na krepitev psihološke odpornosti zaposlenih.

Odnos študentov zdravstvene nege do stigme, povezane z duševnimi težavami in boleznimi

Tiana Čeh, Lana Friš, Lucija Gosak, Dominika Vrbnjak — Mon, 01 Jun 2026 00:00:00 +0000

Uvod: Študenti zdravstvene nege bodo kot prihodnji izvajalci oskrbe pomembno vplivali na kakovost obravnave pacientov z duševnimi težavami in boleznimi, a so njihovi odnosi do teh pacientov še vedno premalo raziskani. Namen pregleda je bil raziskati odnos študentov zdravstvene nege do pacientov s težavami in boleznimi, povezanimi z duševnim zdravjem, z vidika stigme.
Metode: Izveden je bil narativni pregled literature v bazah PubMed in CINAHL Ultimate (EBSCOhost) brez časovne omejitve, z uporabo iskalnega niza v angleškem jeziku. Moč dokazov je bila ocenjena s pomočjo hierarhije dokazov. Za sintezo je bila uporabljena induktivna vsebinska analiza.
Rezultati: Analiziranih je bilo 15 raziskav. Identificirani sta bili dve glavni kategoriji: prisotnost stigme pri študentih zdravstvene nege (negativna naravnanost, izražanje stigme; pozitivna naravnanost, zmanjšanje stigme) in dejavniki, ki vplivajo na stopnjo stigme (vpliv izobraževanja; osebni in demografski dejavniki).
Diskusija in zaključek: Na podlagi ugotovitev predlagamo, da se v programe izobraževanja študentov zdravstvene nege smiselno vključijo klinične izkušnje s pacienti z duševnimi težavami, saj neposreden stik pomembno prispeva k zmanjšanju stigme in razvoju empatije. Prav tako je pomembno, da izobraževalni pristopi okrepijo vsebine o duševnem zdravju, spodbujajo razumevanje kompleksnosti teh težav ter študentom omogočajo razmislek o lastnih stališčih in vrednotah.

Pomen digitalnih orodij pri spodbujanju in krepitvi duševnega zdravja v antenatalnem in postnatalnem obdobju

Uroš Višič, Nana Turk — Mon, 01 Jun 2026 00:00:00 +0000

Uvod: Težave v duševnem zdravju lahko zmanjšajo zmožnost otročnic, da skrbijo zase in za svojega novorojenca. Namen tega pregleda je ugotoviti povezavo med obravnavo duševnega zdravja v antenatalnem in postnatalnem obdobju ter uporabo digitalnih orodij za podporo duševnemu zdravju.
Metode: Izveden krovni pregled objavljenih sistematičnih pregledov in metaanaliz. Iskanje je bilo izvedeno v podatkovnih bazah ScienceDirect, Pubmed ter Scopus, analizirano pa s tematsko analizo kvalitativnih raziskovalnih ugotovitev. Uporabljene so bile kombinacije ključnih besed: »telemedicina«, »duševno zdravje«, »nosečnost«, »porod« in Boolova operatorja AND in OR. Rezultate smo kritično ovrednotili s F-E-A-T modelom. Postopek selekcije in izbora literature je prikazan s PRISMA diagramom, tematsko analizo pa smo potrdili s kodiranjem rezultatov.
Rezultati: Identificirali smo 11 sistematičnih pregledov literature, ki so obravnavali podporo duševnemu zdravju v antenatalnem in postnatalnem obdobju. Osrednjo vsebino so predstavljali rezultati analiz za ugotavljanje uspešnosti podpornih intervencij za duševno zdravje v antenatalnem in postnatalnem obdobju, pri čemer sta bili največkrat izpostavljeni dostopnost presejanja in nadgradnja digitalnih vsebin.
Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da je podpora duševnemu zdravju, še posebej v antenatalnem in postnatalnem obdobju, izrednega pomena za optimalni napredek matere in novorojenčka. Opredelili smo ključne povezave, ki bi lahko predstavljale osnovo področju raziskovanja za sodobnejšo digitalno obravnavo težav v duševnem zdravju, ki so še posebej značilne za antenatalno in postnatalno obdobje.

Psihološka priprava kot dejavnik zmanjševanja predoperativne anksioznosti pri pediatričnih pacientih

Petra Klanjšek, Patricija Košar, Barbara Kegl — Mon, 01 Jun 2026 00:00:00 +0000

Uvod: Psihološka priprava otroka pred operativnim posegom pomembno zmanjšuje predoperativno anksioznost. Pristop mora biti prilagojen individualnim značilnostim otroka. Namen pregleda literature je raziskati pomen ustrezne psihološke priprave otroka na operativni poseg v splošni anesteziji ter njen vpliv na zmanjševanje predoperativne anksioznosti pri otrocih.
Metode: Izveden je bil narativni pregled literature v bazah PubMed, CINAHL Ultimate in ScienceDirect ter v iskalniku COBISS. Uporabljeni so bili iskalni niz v angleščini in ključne besede v slovenščini. Z iskanjem je bilo pridobljenih 113 zadetkov, od katerih je bilo v končno analizo vključenih sedem randomiziranih kontroliranih raziskav.
Rezultati: V šestih raziskavah so nefarmakološki pristopi (slikanice, virtualna resničnost, igre na pametnih telefonih, prevoz z otroškim avtomobilom, informativne brošure) statistično značilno zmanjšali predoperativno anksioznost in/ali izboljšali kooperativnost pri indukciji anestezije, medtem ko ena intervencija s tabličnim računalnikom ni dosegla statistične značilnosti. V eni raziskavi je bila psihološka priprava enako učinkovita kot peroralni midazolam, virtualna resničnost pa je učinkovito preprečila povečanje anksioznosti med indukcijo anestezije; ugotovljeno je bilo tudi zmanjšanje anksioznosti staršev.
Diskusija in zaključek: Enotne smernice za najprimernejši pristop še niso oblikovane, zato je ključnega pomena prilagajanje individualnim potrebam otroka. Učinkoviti ukrepi vključujejo izobraževalne in vedenjske intervencije, tehnike odvračanja pozornosti, prisotnost staršev ter ustrezno komunikacijo zdravstvenega osebja, ki pomembno zmanjšujejo predoperativno anksioznost.

Raziskovanje uporabe telemedicine in telepsihiatrije za izboljšanje dostopa do storitev za duševno zdravje

Tamara Trajbarič, Klavdija Čuček Trifkovič, Kasandra Musović — Mon, 01 Jun 2026 00:00:00 +0000

Uvod: Dostopnost kakovostne zdravstvene oskrbe na področju duševnega zdravja je lahko otežena zaradi različnih omejitev, kot so geografske ovire, pomanjkanje strokovnjakov in stigma. Namen pregleda količine literature je analizirati prednosti in slabosti uporabe telemedicine in telepsihiatrije v obravnavi pacientov z duševnimi motnjami pri psihiatričnih posvetih in terapijah.
Metode: Izveden je bil pregled obsega literature, ki je vključeval analizo in sintezo posameznih raziskav. Iskanje po podatkovnih bazah je bilo izvedeno z uporabo Boolovih operaterjev in ustreznih ključnih besed v angleškem jeziku (»telepsychiatry«, »benefits«, »disadvantages«, »psychotherapy«) v bazah PubMed, CINAHL, PsycArticles, ScienceDirect in Google Scholar. Upoštevane so bile raziskave, objavljene v zadnjem desetletju.
Rezultati: Ugotovitve so bile razvrščene v eno glavno temo in pet podtem: tehnološki izzivi, zunanje motnje, ovire pri vzpostavljanju terapevtskega odnosa, izboljšana dostopnost in višja kakovost oskrbe. Ugotovljeno je bilo, da telemedicina in telepsihiatrija povečujeta dostopnost in priročnost za paciente, zlasti na podeželju, vendar poraja pomisleke o poglobljenosti terapevtskega odnosa in varovanja zasebnosti.
Diskusija in zaključek: Telemedicina in telepsihiatrija predstavljata obetavno pot za izboljšanje dostopa do storitev na področju duševnega zdravja ter za spodbujanje oskrbe, usmerjene k pacientu. Vendar ostajajo številne pomembne ovire, ki zahtevajo dodatne empirične raziskave in prilagoditve na strukturni ravni, da bi ju uspešno vključili v vsakodnevno klinično prakso.

Telezdravstvene storitve in njihova uporaba na področju duševnega zdravja

Jure Rašić, Aleš Zajc — Mon, 01 Jun 2026 00:00:00 +0000

Uvod: Telezdravstvene storitve so se v medicini močno razširile zlasti med pandemijo covida-19. Namen pregleda literature je bil raziskati dosedanje ugotovitve o telezdravstvu in njegovo uporabo na področju duševnega zdravja.
Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature. V analizo so bili vključeni znanstveni članki, objavljeni med letoma 2010 in 2025, v bazah Medline, PubMed, CINAHL, Google Scholar in Elsevier. Uporabljeni so bili iskalni nizi v slovenskem in angleškem jeziku. Potek iskanja je prikazan v diagramu PRISMA. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena deskriptivna vsebinska analiza z oblikovanjem tematskih skupin. Članki so bili ovrednoteni po hierarhiji dokazov, metodološka kakovost pa ocenjena z orodjema MMAT in AMSTAR 2. V končno analizo je bilo vključenih petnajst člankov.
Rezultati: Na podlagi analize vključenih virov sta bili oblikovani dve vsebinski kategoriji: (1) vloga medicinskih sester pri izvajanju telemedicine v duševnem zdravju in (2) uporabnost telemedicinskih storitev v duševnem zdravju. Rezultati kažejo na izrazito povečanje rabe telezdravstvenih storitev, posebej v času covida-19, hkrati pa opozarjajo na določene pomanjkljivosti.
Diskusija in zaključek: Telezdravstvene storitve na področju duševnega zdravja so postale nepogrešljiv del sodobne zdravstvene oskrbe. Medicinske sestre pomembno prispevajo k varni in kakovostni obravnavi pacientov na daljavo. Identificirani so bili izzivi, ki vplivajo na izvajanje telezdravstvenih storitev. Ugotovitve kažejo na potrebo po nadaljnjih raziskavah, usmerjenih v krepitev kompetenc medicinskih sester in izboljšanje digitalne podpore v klinični praksi.

Vidik medicinskih sester o družbenih omrežjih in njihovem vplivu na duševno zdravje

Anton Grmšek Svetlin, Melita Peršolja — Mon, 01 Jun 2026 00:00:00 +0000

Uvod: Medicinske sestre poročajo o vsakodnevni uporabi družbenih omrežij v trajanju od ene ure do treh ur, predvsem v zvezi z izmenjavo informacij, povezanih z delom. Namen raziskave je bil ugotoviti vidik medicinskih sester o uporabi družbenih omrežij na primeru duševnega zdravja in njihovemu vplivu na duševno zdravje.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna deskriptivna metoda dela. Podatki so bili pridobljeni z delno strukturiranimi intervjuji v treh sestavnih delih vprašanj: (1) družbena omrežja, (2) duševno zdravje in (3) e-profesionalizem. Namenski vzorec sestavlja sedemnajst medicinskih sester v starosti med 20 let in 64 let, ki delajo na različnih področjih zdravstva. Opravljena je bila tematska analiza zbranih odgovorov.
Rezultati: V analizi podatkov so bile identificirane tri teme: (1) vidik medicinskih sester o uporabi družbenih omrežij, (2) uporaba družbenih omrežij na delovnem mestu medicinskih sester ter (3) vidik medicinskih sester na vpliv družbenih omrežij na duševno zdravje. Udeleženci intervjujev so poudarili, da je vpliv družbenih omrežij pogojen z naravo vsebin, s katerimi posameznik prihaja v stik. Pri tem so poudarili pomen zanesljivosti virov informacij, prisotnosti nasilnih ali škodljivih vsebin, čas, namenjen uporabi družbenih omrežij, ter vidike, povezane z varovanjem zasebnosti pacientov in ohranjanjem ugleda zdravstvene nege kot profesije.
Diskusija in zaključek: Medicinske sestre menijo, da družbena omrežja pomembno vplivajo na duševno zdravje. Kaže se potreba po vključevanju e-profesionalizma v izobraževalne programe za spodbujanje odgovorne in varne uporabe družbenih omrežij v profesionalnem življenju in zasebnih situacijah.

Duševno zdravje v digitalni dobi

Leona Cilar Budler — Mon, 01 Jun 2026 00:00:00 +0000

Duševno zdravje in zdravstvena nega

Branko Bregar — Mon, 01 Jun 2026 00:00:00 +0000