Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg <p><strong><em>OBZORNIK ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> sl-SI <p>Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.</p> obzornik@zbornica-zveza.si (Martina Kocbek Gajšt) obzorzdravneg@gmail.com (Martina Kocbek Gajšt) Wed, 14 Mar 2018 00:00:00 +0000 OJS 3.1.1.1 http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss 60 Skupen glas medicinskih sester vsega sveta https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/225 <p style="text-align: justify;">Svet se nahaja v kritičnem obdobju glede zagotavljanja človeških virov v zdravstvu. Ena največjih ovir za dosego učinkovitosti zdravstvenega sistema je nerazpoložljivost izkušenih zdravstvenih delavcev, predvsem medicinskih sester. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da jih močno primanjkuje po vsem svetu. Medicinske sestre so v vseh zdravstvenih&nbsp;sistemih po svetu del zdravstvenega osebja, s katerim pacienti najprej pridejo v stik.&nbsp; Njihov prispevek je izrednega pomena pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in pri zagotavljanju varne, dosegljive in učinkovite zdravstvene oskrbe. Stalno pomanjkanje medicinskih sester bo onemogočilo izboljšati zdravstveno oskrbo (Buchan &amp; Aiken, 2008).</p> Annette Kennedy ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/225 Wed, 14 Mar 2018 00:00:00 +0000 Povezava med neprespanostjo in delazmožnostjo zaposlenih v zdravstveni negi https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/186 <p style="text-align: justify;"><strong>Uvod</strong>: Spanje je aktivni proces, ki pomembno vpliva na kakovost delovnega življenja. V ta namen je bila&nbsp;izvedena raziskava o odnosu med neprespanostjo in delazmožnostjo zaposlenih v zdravstveni negi.<br><strong>Metode</strong>: V kvantitativni opisni raziskavi so bili v letih 2014 in 2015 obravnavani zaposleni iz ene splošne&nbsp;bolnišnice in dveh domov upokojencev v Sloveniji. Z enostavnim slučajnostnim izborom je bilo v stratificiran&nbsp;vzorec vključenih 21,26 % (n = 81) v zdravstveni negi zaposlenih žensk iz teh treh zavodov. Podatki, pridobljeni&nbsp;z anketo (Cronbach α = 0,624), so bili analizirani z deskriptivno statistiko in s korelacijsko analizo.<br><strong>Rezultati</strong>: Večina anketirank opravlja od tri do sedem nočnih izmen mesečno (x = 3,76, s = 2,51). Vse&nbsp;anketiranke imajo težave z nespečnostjo (n = 81, 100 %), večina jih s težavo ostaja budnih na delovnem&nbsp;mestu (n = 52, 64,2 %). Težave z budnostjo na delovnem mestu se povezujejo s slabšim splošnim počutjem&nbsp;(r = 0,236, p = 0,034) in so pogostejše ob večjem številu nočnih izmen v mesecu (r = −0,322, p = 0,003).&nbsp;Anketiranke so mnenja, da neprespanost povečuje verjetnost napak pri delu (n = 60, 74,1 %), upočasnjuje&nbsp;hitrost odzivanja na nepričakovane urgentne situacije na delovnem mestu (n = 58, 71,6 %) ter slabo vpliva na njihovo komunikacijo s pacienti (n = 48, 59,2 %).<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Podobno kot druge tuje raziskave o zaposlenih v zdravstveni negi tudi ta potrjuje, da se&nbsp;neprespanost zaradi nočnega dela povezuje s slabšim počutjem, utrujenostjo in zmanjšano delazmožnostjo.</p> Melita Peršolja, Anamarija Mišmaš, Mihaela Jurdana ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/186 Wed, 14 Mar 2018 00:00:00 +0000 Dokumentiranje navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/184 <p style="text-align: justify;"><strong>Uvod</strong>: Za boljše doseganje kakovosti življenja pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo je&nbsp;slednje treba poučiti o značilnostih bolezni ter o ukrepih za njeno učinkovito samoobvladovanje. Namen&nbsp;raziskave je bil ugotoviti pogostost dokumentiranja in vrsto dokumentiranih navodil o življenjskem slogu&nbsp;in samoobvladovanju bolezni v bolnišnični dokumentaciji pacientov s kronično obstruktivno pljučno&nbsp;boleznijo.<br><strong>Metode</strong>: Izvedena je bila retrospektivna kvantitativna raziskava, v kateri je bila pregledana celotna bolnišnična&nbsp;dokumentacija (terapevtski listi, liste zdravstvene nege, arhivi zdravstvenovzgojnih šol, odpustna pisma) 253&nbsp;pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Za analizo podatkov sta bila poleg osnovne deskriptivne&nbsp;statistike uporabljena tudi hi-kvadrat test in ordinalna logistična regresija.<br><strong>Rezultati</strong>: V bolnišnični dokumentaciji so pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo imeli&nbsp;dokumentirana v povprečju manj kot 4 navodila o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni&nbsp;(x = 3,8, s = 5,1). V odpustnem pismu je polovica pacientov (x = 0,5, s = 0,9) imela zabeleženih manj navodil&nbsp;o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni kot v bolnišnični dokumentaciji (x2 = 33,455, p &lt; 0,001).&nbsp;Diplomirane medicinske sestre so navodila dokumentirale petkrat pogosteje kot zdravniki.<br><strong>Diskusija</strong> <strong>in zaključek</strong>: Raziskava je za bolnišnično dokumentacijo pacientov s kronično obstruktivno pljučno&nbsp;boleznijo ugotovila nizko število dokumentiranih navodil o življenjskem slogu in samoobvladovanju bolezni.&nbsp;Treba bo povečati ozaveščenost o pomenu dokumentiranja zdravstvenovzgojnih navodil in oblikovati orodja&nbsp;za izboljšanje medpoklicne komunikacije.</p> Maruša Ahačič, Saša Kadivec, Jerneja Farkaš-Lainščak ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/184 Wed, 14 Mar 2018 00:00:00 +0000 Poznavanje funkcij mišic medeničnega dna in pomena komplementarnih konservativnih pristopov za njihovo krepitev pri ženskah https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/198 <p style="text-align: justify;"><strong>Uvod</strong>: Urinska inkontinenca je pogosto posledica oslabelih mišic medeničnega dna, ki se lahko zdravi&nbsp;konservativno ali medikamentozno. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje žensk o&nbsp; funkcijah&nbsp;mišic medeničnega dna in kako ocenjujejo koristnost komplementarnih konservativnih pristopov za njihovo&nbsp;krepitev.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila eksplorativna kvantitativna metoda dela. Vprašalnik je bil sestavljen na podlagi&nbsp;pregledane literature, oblikovan je bil v spletnem orodju 1KA. Priložnostni vzorec so predstavljale ženske,&nbsp;stare med 20 in 64 let (n = 356). Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko in faktorsko analizo.&nbsp; <br><strong>Rezultati</strong>: Vaj za krepitev mišic medeničnega dna ne izvaja 190 anketirank (52,4 %). Rezultati so pokazali, da&nbsp;pri vadbi za učinkovito krepitev mišic medeničnega dna pripomočke uporablja 12 anketirank (7 %).&nbsp; <br><strong>Diskusija in zaključe</strong>k: Faktorska analiza je potrdila uporabnost za raziskavo oblikovanega inštrumenta.&nbsp;Anketirane ženske dobro poznajo funkcije mišic medeničnega dna, povezane z inkontinenco urina, vendar&nbsp;slabo skrbijo za krepitev mišic medeničnega dna. Spolne pripomočke štejejo le za zabavo in za popestritev&nbsp;spolnosti, ni pa jim znana možnost njihove uporabe za krepitev mišic medeničnega dna.</p> Patricija Dovgan, Tamara Štemberger Kolnik, David Ravnik ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/198 Wed, 14 Mar 2018 00:00:00 +0000 Dojenje in tandemsko dojenje https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/163 <p style="text-align: justify;"><strong>Uvod</strong>: Tandemsko dojenje ali dojenje sorojencev je slabo poznan koncept. Matere, ki tandemsko dojijo, se&nbsp;srečujejo s socialno stigmo in slabo oporo s strani zdravstvenih strokovnjakov. Namen raziskave je bil proučiti&nbsp;znanje o&nbsp; tandemskem dojenju med študenti zdravstvenih ved.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljen je bil kvantitativni eksplorativni neeksperimentalni raziskovalni dizajn. V priložnostni&nbsp;vzorec so bili vključeni študenti zdravstvene nege (n = 66) in dietetike (n = 24). Podatki so bili zbrani s&nbsp;strukturiranim vprašalnikom (Cronbach α = 0,914). Uporabljena je bila opisna statistika, test hi-kvadrat in&nbsp;analiza variance.<br><strong>Rezultati</strong>: Da je popolnoma fiziološko, da ženska prekine dojenje starejšega otroka, če rodi naslednjega&nbsp;otroka, meni 50,7 % (n = 36) žensk in 84,2 % (n = 16) moških (χ2 = 6,898, p = 0,009). Kaj je izključno dojenje&nbsp;v prvih šestih mesecih, ve 79,2 % (n = 19) študentov dietetike in le 54,5 % (n = 36) študentov zdravstvene nege&nbsp;(χ2 = 4,489, p = 0,034). Nepravilnost trditve, da dojenčki v primeru tandemskega dojenja težje pridobivajo&nbsp;telesno težo, je prepoznalo 86,3 % (n = 44) žensk in 13,7 % (n = 7) moških.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: V raziskavo vključeni študentje so izkazali pomanjkljivo znanje tako o dojenju na&nbsp;splošno kakor tudi o tandemskem dojenju. V študijski program bi bilo treba vnesti več vsebin o dojenju.</p> Katarina Merše Lovrinčević, Jurka Lepičnik Vodopivec ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/163 Wed, 14 Mar 2018 00:00:00 +0000 Prednosti in slabosti različnih protokolov vodenja vrednosti glukoze v krvi pri kritično bolnih pacientih https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/181 <p style="text-align: justify;"><strong>Uvod</strong>: Medicinske sestre v enotah intenzivne terapije uravnavajo ciljno vrednost glukoze v krvi pri kritično&nbsp;bolnih po sprejetih in veljavnih protokolih. Namen raziskave je bil raziskati prednosti in slabosti različnih&nbsp;protokolov vodenja&nbsp; vrednosti glukoze v krvi pri kritično bolnih.<br><strong>Metode</strong>: Uporabljen je bil sistematični pregled znanstvene in strokovne literature. Iskanje literature je potekalo&nbsp;od 1. 2. 2017 do 8. 8. 2017. V pregled so bile vključene naslednje baze: COBIB.SI, Digitalna knjižnica Slovenije&nbsp;– Dlib.si, CINAHL, ProQuest, PubMed in Google Učenjak. Iskanje je potekalo z različnimi kombinacijami&nbsp;ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: prednosti, slabosti, medicinske sestre, kritično bolni, glukoza&nbsp;v krvi in protokoli za vodenje vrednosti glukoze v krvi. Uporabljen je bil Boolov operater AND. Iz iskalnega&nbsp;nabora 1064 zadetkov je bilo v končno analizo&nbsp; vključenih 15 člankov. Za obdelavo podatkov je bil uporabljen&nbsp;model analize konceptov.<br><strong>Rezultati</strong>: Identificirana so bila tri tematska področja: (1) primernost različnih protokolov za vodenje&nbsp;vrednosti glukoze v krvi, (2) delovne obremenitve medicinskih sester pri teh protokolih in (3) varnost&nbsp;protokolov. Prednosti računalniško podprtega protokola za vodenje vrednosti glukoze v krvi so v boljšem&nbsp;doseganju ciljne vrednosti koncentracije glukoze v krvi, slabosti pa v pojavu odstopanj v zvezi z načrtovanim&nbsp;časom za merjenje glukoze v krvi.<br><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Nekatere raziskave ugotavljajo prednosti računalniško podprtih protokolov za vodenje&nbsp;vrednosti glukoze v krvi v smislu tehnoloških izboljšav, zmanjšanja delovnih obremenitev medicinskih sester&nbsp;in izboljšanja varnosti pacientov. Raziskava prispeva k izboljševanju klinične prakse pri delu s kritično&nbsp;bolnimi pacienti.</p> Sedina Kalender Smajlović ##submission.copyrightStatement## http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/181 Wed, 14 Mar 2018 00:00:00 +0000