Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg <p><strong>OBZORNIK<em> ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>Izdajo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> sl-SI <p>Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.</p> info.ojs@zbornica-zveza.si (Martina Kocbek Gajšt) martina.kocbek@gmail.com (Martina Kocbek Gajšt) Tue, 21 Jun 2022 00:00:00 +0000 OJS 3.3.0.5 http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss 60 Prehranjevanje oseb z napredovalo demenco https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3099 <p><strong>Uvod</strong>: Napredovala stopnja demence je terminalna stopnja v kliničnem poteku demence, za katero sta poleg kognitivnih, telesnih, vedenjskih in psiholoških okvar značilna izguba samostojnosti pri izvajanju osnovnih dnevnih opravil ter visoko tveganje za podhranjenost. Namen raziskave je predstaviti pristope za zagotavljanje optimalne prehranjenosti pri osebah z napredovalo stopnjo demence v institucionalni oskrbi.<br /><strong>Metode</strong>: Narejen je bil integrativni pregled literature, objavljene med letoma 2014 in 2019. Za identifikacijo relevantne literature smo uporabili iskalni niz dementia OR alzheimers OR cognitive impairment OR memory loss AND feeding OR eating OR nutrition, pregledani sta bili podatkovni bazi CINAHL in MEDLINE. V končno analizo je bilo vključenih 19 člankov.<br /><strong>Rezultati</strong>: Izsledki pregleda literature so bili razporejeni v štiri kategorije: (1) spodbujanje samostojnosti pri hranjenju, (2) uporaba prilagojene prehrane, (3) obvladovanje motenj požiranja in (4) na posameznika usmerjena oskrba.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Pristopi pri zagotavljanju kakovosti življenja oseb z napredovalo stopnjo demence so usmerjeni k spodbujanju samostojnosti pri hranjenju. Slednje se lahko dosega z intervencijami na področju obvladovanja upada umskih in telesnih sposobnosti, motenj požiranja, z zagotavljanjem prehranskega vnosa per os ter izvajanjem oskrbe, usmerjene k posamezniku.</p> Petra Florjančič, Marija Milavec Kapun Avtorske pravice (c) 2022 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3099 Tue, 21 Jun 2022 00:00:00 +0000 Kulturna kompetentnost v slovenski bolnišnični prehrani https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3149 <p><strong>Uvod</strong>: Upoštevanje prehranskih omejitev in načel v zvezi s kulturnim ozadjem pacientov je v bolnišnični prehrani pomembno, saj prehrana vpliva na zdravstvene izide in dolžino in stroške hospitalizacije. Ta način zahteva organizacijsko in individualno kulturno kompetentnost. Namen raziskave je bil preučiti pogled odgovornih s področja bolnišnične prehrane na kulturno kompetentnost, oceniti, ali se prehrana v bolnišnicah prilagaja kulturnemu ozadju pacientov, in identificirati izzive na tem področju.<br /><strong>Metode</strong>: Opravljena je bila kvalitativna raziskava z delno strukturiranimi intervjuji. Intervjuvanih je bilo štirinajst vodstvenih kadrov (vodij prehranskih služb) in drugih strokovnjakov s področja prehrane (dietetikov) iz osmih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili analizirani z deduktivno vsebinsko analizo v programu Atlas.ti.<br /><strong>Rezultati</strong>: Sogovorniki so se zavedali raznolikosti pacientov in pomena prilagajanja prehrane kulturnemu ozadju, čeprav je koncept kulturne kompetentnosti nepoznan. Pri prilagajanju prehrane obstajajo omejitve. Znanja o kulturnih vidikih prehrane so pomanjkljiva, izobraževanja s tega področja komajda obstajajo. Razvoj kulturne kompetentnosti onemogočajo še drugi izzivi, kot so organizacijski, tehnološki in komunikacijski izzivi.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: S podobnimi izzivi, kot se pri nas, se srečujejo tudi v tujini. Ne glede na to, da imajo po mnenju sogovornikov pacienti v preučevanih bolnišnicah na razpolago veliko možnosti za prilagajanje prehrane, o kulturni kompetentnosti še ne moremo govoriti, saj ta koncept zajema tudi druge veščine. Za razvoj kulturne kompetentnosti tega področja se zahtevajo dodatne raziskave, možnosti izobraževanja o kulturnih vidikih prehranjevanja in zavedanje o pomembnosti storitev prehrane na vseh ravneh zdravstvenega sistema.</p> Helena Kristina Halbwachs, Marija Ovsenik Avtorske pravice (c) 2022 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3149 Tue, 21 Jun 2022 00:00:00 +0000 Uporaba Edinburške lestvice poporodne depresije za presejanje očetov na poporodno depresijo https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3036 <p><strong>Uvod</strong>: Mednarodne raziskave kažejo, da približno 10 % očetov kaže znake poporodne depresije v obdobju od štirih do šestih mesecev po rojstvu novorojenca. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali prevod in priredba Edinburške lestvice poporodne depresije nudi zanesljiv presejalni test za odkrivanje poporodne depresije pri novih očetih.<br /><strong>Metode</strong>: Izvedena je bila kvantitativna raziskava. S prilagojeno prevedeno Edinburško lestvico poporodne depresije so bili anketirani očetje ob patronažnem obisku 4–6 mesecev po rojstvu otroka. Zajeti so bili vsi primerni kandidati v zdravstvenih domovih v Velenju in Črnučah v Ljubljani, in sicer med avgustom in decembrom 2019 (n = 80), realizacija vzorca je bila 51 (63 %). Koeficient Cronbach alfa za je znašal 0,931. Za analizo podatkov je bil uporabljen hi-kvadrat test.<br /><strong>Rezultati</strong>: Osem anketirancev (15,7 %) je zbralo dvanajst ali več točk in so zato bili ogroženi za razvoj poporodne depresije. Nihče od anketiranih ni poročal o misli ali namerah o samomoru. Povprečno število doseženih točk je bilo 6,76 (s = 3,99). Najvišje število zbranih točk je bilo 16, zbral jih je en anketiranec (n = 1, 1,96 %).<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Kljub majhnemu vzorcu, ki onemogoča posplošitev rezultatov, se v pilotni raziskavi ugotavlja podoben delež za poporodno depresijo rizičnih očetov kot v tujih raziskavah. Smiselno je torej obravnavati tudi duševno dobrobit očetov v prvem poporodnem letu, saj lahko stiska enega od partnerjev vpliva na celotno družino.</p> Anel Karić, Ana Polona Mivšek Avtorske pravice (c) 2022 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3036 Tue, 21 Jun 2022 00:00:00 +0000 Zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3158 <p><strong>Uvod</strong>: Na kliničnem usposabljanju ima podpora kliničnih mentorjev ključno vlogo pri zadovoljstvu študentov. Namen raziskave je bil raziskati zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem in oceniti stopnjo podpore, ki so je bili deležni.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Instrument raziskave je bil vprašalnik zaprtega tipa (CLEI-19) z 19 trditvami. Raziskava je potekala na priložnostnem vzorcu študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege (n = 106) ene izmed fakultet v Sloveniji. Pri statistični analizi podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna ter interferenčna statistika (Mann- Whitneyjev U-test).<br /><strong>Rezultati</strong>: Rezultati kažejo zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem ( = 3,55, s = 1,064, p &lt; 0,001) in zaznano podporo kliničnih mentorjev ( = 3,70, s = 0,856, p &lt; 0,001). Med študenti zdravstvene nege ni opaziti statistično pomembnih razlik med spoloma, načinoma študija in letnikoma študija (p &gt; 0,05) tako v povezavi z zadovoljstvom z zadnjim kliničnim usposabljanjem kot z zaznano podporo kliničnega mentorja.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Študenti izkazujejo zadovoljstvo s kliničnim usposabljanjem in med njegovim izvajanjem občutijo podporo kliničnega mentorja. Z namenom ohranjanja tovrstne kakovosti klinične izkušnje in njene nadgradnje bi bilo smiselno v usposabljanje kliničnih mentorjev vključiti več vsebin o mentorskih kompetencah, ki bi izboljšale zadovoljstvo študentov s kliničnim usposabljanjem in povečale podporo mentorjev.</p> Anet Rožnik, Anika Božič, Mirko Prosen, Sabina Ličen Avtorske pravice (c) 2022 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3158 Tue, 21 Jun 2022 00:00:00 +0000 Odnos študentk in študentov zdravstvene nege do homoseksualnosti https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3094 <p><strong>Uvod</strong>: Predsodki in diskriminacija spolnih manjšin ostajata kljub družbenim spremembam vsesplošno razširjena težava. Istospolno usmerjeni posamezniki in usmerjene posameznice so izpostavljeni in izpostavljene velikemu negativizmu in nasilju, kar škodljivo vpliva na psihološko, fizično in socialno zdravje ter dobro počutje posameznika in skupnosti. Namen raziskave je bil raziskati odnos študentk in študentov zdravstvene nege do homoseksualnosti.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvantitativno deskriptivna neeksperimentalna metoda. Raziskava je bila izvedena decembra 2020 s tehniko anketiranja. V priložnostni vzorec je bilo vključenih 114 dodiplomskih in podiplomskih študentk in študentov zdravstvene nege. Uporabljena je bila prirejena slovenska različica vprašalnika Index of Attitudes towards Homosexuals. Notranja konsistentnost vprašalnika je znašala 0,94.<br /><strong>Rezultati</strong>: Polovica (56,1 %) anketiranih ve, da spolna identiteta posameznika označuje njegovo kulturo in zato spada na področje kulturnih kompetenc, 74,6 % jih meni, da med študijem o tem niso dobili dovolj znanja. Večina (86,8 %) študentov pozna nekoga, ki je istospolno usmerjen. Obstajajo statistično pomembne razlike v odnosu do homoseksualnosti med študenti na podlagi demografskih in drugih podatkov (p &lt; 0,05). Najbolj pozitivno stališče do homoseksualnosti so pokazali ateisti, ženske, študentje, stari od 21 let do 30 let, in študentje 2. letnika dodiplomskega študija. <br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Študenti in študentke zdravstvene nege imajo do homoseksualnosti pozitivno stališče. V študij zdravstvene nege je treba vključiti dodatna znanja s področja kulturnih kompetenc.</p> Rebeka Lekše, Ana Marija Capuder, Aleš Vehar, Katja Vehar, Sabina Ličen Avtorske pravice (c) 2022 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3094 Tue, 21 Jun 2022 00:00:00 +0000 Pomen finančne pismenosti v zdravstveni negi https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3166 Aysun Bayram, Alvisa Palese Avtorske pravice (c) 2022 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3166 Tue, 21 Jun 2022 00:00:00 +0000