Obvladovanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni v referenčni ambulanti družinske medicine
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.1.100Ključne besede:
diplomirana medicinska sestra, kakovost, kazalnikPovzetek
Uvod: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov. Namen raziskave je bil preučiti dejavnike tveganja, ki prispevajo k zmanjšanju nastanka srčno-žilnih bolezni z nefarmakološkimi ukrepi pri pacientih v referenčni ambulanti družinske medicine. Metode: Narejena je bila retrogradna raziskava podatkov pacientov, ki so bili obravnavani v referenčnih ambulantah za srčno-žilno ogroženost. Naključni raziskovalni vzorec je obsegal 128 pacientov, ki so v obdobju od 1. maja do 25. avgusta 2014 v referenčni ambulanti družinske medicine opravili presejalni in kontrolni pregled. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in hi-kvadrat testom. Rezultati: Pri obravnavanih pacientih so bili pri kontrolnem pregledu v primerjavi s presejalnim ugotovljeni višji deleži urejenih preiskovanih parametrov, in sicer pri krvnem tlaku (41,6 %), holesterolu (45,5 %) in krvnem sladkorju (53,3 %), zmanjšal se je tudi delež kadilcev, in sicer za 4 %. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je pri kontrolni meritvi znižala na 28 %, zelo visoka na 6,6 %. Po obravnavi v ambulanti se je telesna aktivnost, izvajana od 2- do 4-krat na teden, povečala na 54,3 % oz. telesna aktivnost, izvajana 5-krat na teden, na 19,4 %. Statistično značilne razlike so se pokazale pri krvnem tlaku (χ2 = 8,780, p = 0,003) in holesterolu (χ2 = 4,781, p = 0,029). Diskusija in zaključek: Po ambulantni obravnavi se je pri pacientih pomembno izboljšala vrednost nekaterih dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant, in vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu.Prenosi
Metrike
Literatura
Allen, J.K., Dernnison-Himmelfarb, C.R., Szanton, S.L., Bone, L., Hill, M.N., Levine, D.M., et al., 2011. Community outreach and cardiovascular health (COACH). Tril: a randomized, controlled trial of nurse practitioner/comunity health worker cardiovascular disease risk reduction in urban comunity health centers. Circulation: Cardiovascular Quality and Outcomes, 4(6), pp. 595– 602.https://doi.org/10.1161/CIRCOUTCOMES.111.961573 PMid:21953407; PMCid:PMC3218795
Bizjak, T., 2013. Stroškovna učinkovitost prenosa aktivnosti na medicinske sestre v ambulanti družinske medicine: magistrska naloga. Izola: Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, pp. 36–37.
Cipot Prinčič, J., 2005. Odpravimo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Ljubljana: Novartis, pp. 9–13.
Clark, C.E., Smith, L.F., Taylor, R.S. & Campbell, J.L., 2010. Nurse led interventions to improve control of blood pressure in people with hypertension: systematic review and meta-analysis. British Medical Journal, 341, p. c3995. https://doi.org/10.1136/bmj.c3995 PMid:20732968; PMCid:PMC2926309
Collins, S., 2005. Explanations in consultations: the combined effectiveness of doctors andnurses communication with patients. Medical Education, 39(8), pp. 785–796. https://doi.org/10.1111/j.1365-2929.2005.02222.x PMid:16048621
Delamaire, M. & Lafortune, G., 2010. Nurses in advanced roles: a description and evaluation of experiences in 12 developed countries. Pariz: Organisation for Economic Co-operation and Development, pp. 29–35.
Govc Eržen, J., 2004. Zdravstveno vzgojne delavnice 2002/2003. In: Z. Fras, ed. Slovenski forum za preventivo bolezni srca in ožilja 2004: zbornik prispevkov, Ljubljana, 27. marca 2004. Ljubljana: Združenje kardiolgov Slovenije, pp. 54–57.
Harbman, P., 2014. The development and testing of a nurse practitioner secondary prevention intervention for patients after a acute myocardial infarction: a prospective cohort study. International of Nursing Studies, 51(12), pp. 1542–1556. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2014.04.004 PMid:24836930
Horrocks, S., Anderson, E. & Salisbury, C., 2002. Systematic review of wheter nurse practitioners working in primary care can provide equal care to doctors. British Medical Journal, 324(7341), pp. 819–823. https://doi.org/10.1136/bmj.324.7341.819 PMid:11934775; PMCid:PMC100791
Issakidu, K., 2013. Vodenje bolnika z astmo v ambulanti družinske medicine: specialistična naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino, p. 46.
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Kotseva, K., Wood, D., De Backer, G., De Bacquer, D., Pyörälä, K. & Kell, U., 2007. Cardiovascular prevention guidelines in daily practice: a comparision of EUROSPIRE I, II and III surveys in eight European countries. Lancet, 373(9667), pp. 929–940. https://doi.org/10.1016/SO140-6736(09)60330-5 PMid:19286092
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, 2011. Projekt: Referenčna ambulanta. Projektna pisarna. Poročanje o kazalnikih v referenčnih ambulantah za leto 2011. Ministrstvo za zdravje. Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020. Available at: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2011/zdravstvena/NADGRADNJA_ZDRAVSTVENEGA_SISTEMA_DO_LETA_2020_pdf_160211.pdf [12. 9. 2013].
Paniagua, H., 2011. Advanced nurse practitioners and GPs: what is the difference? Practice nursing, 22(7), pp. 386–388. Available at: http://www.magonlinelibrary.com/doi/abs/10.12968/pnur.2011.22.7.383 [17. 11. 2016]
Pečelin, S. & Sočan, M., 2015. Referenčne ambulante: izkušnje diplomiranih medicinskih sester. Obzornik zdravstvene nege, 50(2), pp. 157–162. Available at: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/2016.50.2.157[17. 11. 2016].
Petek Šter, M. & Šter, B., 2014. Pomen izobraževanja diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah: primer arterijske hipertenzije. Obzornik zdravstvene nege, 49(1), pp. 52–59. Available at: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/2015.49.1.52[17. 11. 2016].
Redsell, A.S. & Cheater F.M., 2008. Nurse's roles in primary care: developments and future prospects. Quality in Primary care, 16(2), pp. 69–71. Available at: http://primarycare.imedpub.com/nurses-roles-in-primarycaredevelopments-and-future-prospects.pdf [17. 11. 2016]. PMid:1870008
Referenčne ambulante družinske medicine, 2012. Projekt ministrstva za zdravje. Available at: http://www.referencna-ambulanta.si/ [2. 10. 2013].
Richardson, G.C., Derouin, A.L., Vorderstrasse, A.A., Hipkens, J., & Thompson, J.A., 2014. Nurse practitioner management of tipe 2 diabetes. The Permanente Journal, 18(2), pp. e134–e140. https://doi.org/10.7812/TPP/13-108 PMid:24867560; PMCid:PMC4022572
Shum, C., Humphreys, A., Wheeler, D., Cochrane, M.A., Skoda, S., & Clement, S., 2000. Nurse management of patients with minor illnesses in general practice: multicentre, randomised controlled trial. British Medical Journal, 320(7241), pp. 1038–1043. https://doi.org/10.1136/bmj.320.7241.1038 PMid:10764365; PMCid:PMC27346
Šic, A., 2009. Sodobno življenje in nevarnosti za srce in ožilje: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 23–28.
Štemberger Kolnik, T. & Klemenc, D., 2010. Stroka zdravstvene nege ob Mednarodnem dnevu medicinskih sester zagotavlja varnost in uvaja novosti. In: T. Štemberger Kolnik, & S. Majcen Dvoršak, eds. Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji. 12. simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije; 2010, maj 5–6, Portorož. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic; Koper: Društvo medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic, pp. 5–6.
Venning, P., Durie, A., Roland, M., Robets, C., & Leese, B., 2000. Randomised controlled trial comparing coast effectiveness of general practitioners and nurse practitioners in primary care. British Medical Journal, 320(7241), pp. 1048–1053. https://doi.org/10.1136/bmj.320.7241.1048 PMid:10764367; PMCid:PMC27348
World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. Avaliable at: http://www.wma.net/en/20activities/10ethics/10helsinki/DoH-Oct2013-JAMA.pdf [1.9.2016].
World Health Organization, 2008. The World Health Report – primary Health Care (Now More Than Ever) Available at: http://www.who.int/whr/2008/en/index.html [10. 5. 2015].
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
