Uživanje alkohola med starostniki v domačem okolju: rezultati presejalnega testa SMAST-G

Radojka Kobentar; Zoran Kusić

doi:10.14528/snr.2017.51.2.153

Avtorji

Radojka Kobentar Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana Fakulteta za zdravstvo Jesenice
Zoran Kusić Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.2.153

Ključne besede:

alkohol, presejanje, starost, zdravje

Povzetek

Uvod: Dosedanje raziskave kažejo, da je tvegano ali škodljivo uživanje alkohola med starostniki prisotno v obsegu med 5 % in 23 % te populacije. Z raziskavo smo želeli preučiti pojavnost uživanja alkohola v starosti v povezavi z demografskimi dejavniki, socialno vključenostjo in samooceno zdravja. Metode: Uporabljen je bil standardizirani vprašalnik Short Michigan Alcoholism Screening Test – Geriatric version (SMAST-G). Nenaključno so bili vključeni starostniki nad 65 let, živeči v domačem okolju, ki so razumeli besedilo. Podatke smo obdelali z opisno statistiko in testom hi-kvadrat. Rezultati: Ugotovili smo, da je med starostniki 30,0 % takšnih, ki imajo možne težave z alkoholom. Statistična značilnost večjega uživanja alkohola se je pokazala pri nižji izobrazbi (x2 = 12,255, p = 0,007) ter pri moškem spolu (x2 = 14,641, p < 0,001). Ugotovili smo statistično povezanost uživanja alkohola s samooceno zdravja (x2 = 12,085, p = 0,017) ter s posameznimi spremenljivkami socialne vključenosti, in sicer z oceno socialnih odnosov (x2 = 14,124, p< 0,001) in z (ne)obstojem osebnih ciljev za prihodnost (x2 = 12,156, p = 0,016). Diskusija in zaključek: Uživanje alkohola se pri starostnikih povezuje s slabšo kakovostjo socialnih odnosov in nižjo samooceno zdravja. Raziskava kaže na potrebo po zvišanju znanja starostnikov o vplivih uživanja alkohola na zdravje, na potrebo po njihovi integraciji v socialno okolje ter po nadaljnjem raziskovanju problema uživanja alkohola v starosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Biografije avtorja

Radojka Kobentar, Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana Fakulteta za zdravstvo Jesenice

doc. dr. Radojka Kobentar, viš. med. ses, prof. def.

Zoran Kusić, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

dipl.zn., mag. vzg. in menedž. v zdr.

Literatura

Andersen, K., Bogenschutz, P.M., Bühringer, G., Behrendt, S., Bilberg, R. & Braun, B., et al., 2015. Outpatient treatment of alcohol use disorders among subjects 60+ years: design of a randomized clinical trial conducted in three countries (Elderly Study). BioMedCentral Psychiatry, 15, p. 280. https://doi.org/10.1186/s12888-015-0672-x PMCid:PMC4647307

Barry, L.K. & Blow, C.F., 2016. Drinking over the lifespan focus on older adults. Alcohol Research: Current Reviews, 38(1), pp. 115¬–120. Availablet at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4872606/ [1.7.2016]. PMid:27159818; PMCid:PMC4872606

Burns, B., 2015. Harmful drinking among the elderly - a hidden problem. Kai Tiaki Nursing New Zealand, 21(10), pp. 12–13. PMid:26719874

Christie, M.M., Bamber, D., Powell, C., Arrindell, T. & Pant, A., 2013. Older adult problem drinkers: who presents for alcohol treatment? Aging & Mental Health, 17(1), pp. 24–32. https://doi.org/10.1080/13607863.2012.696577 PMid:22757629

Dare, J., Wilkinson, C., Allsop, S., Waters, S. & McHale, S., 2014. Social engagement, setting and alcohol use among a sample of older Australians. Health and Social Care in the Community, 22(5), pp. 524–532. https://doi.org/10.1111/hsc.12110 PMid:24867129

Gray, T.M., 2014. Habits, rituals, and addiction: an inquiry into substance abuse in older persons. Nursing Philosophy, 15(2), pp. 138–151. https://doi.org/10.1111/nup.12041 PMid:24289153

Isted, A., Fiorini, F. & Tillmann, T., 2015. Knowledge gaps and acceptability of abbreviated alcohol screening in general practice: a cross-sectional survey of hazardous and non-hazardous drinkers. BioMedCentral Family Practice, 16, p. 72. https://doi.org/10.1186/s12875-015-0290-1 PMid:26092292; PMCid:PMC4474561

Johannessen, A., Helvik, A.S., Engeda,l K., Ulstein, I. & Sørlie, V., 2015. Prescribers’ of psychotropic drugs experiences and reflections on use and misuse of alcohol and psychotropic drugs among older people: a qualitative study. Quality in Primary Care, 23(3), pp. 134–140.

Kano, Y.M., Dos Santos, A.M. & Pillon, C.S., 2014. Use of alcohol in the elderly: transcultural validation of the Michigan Alcoholism Screening Test – Geriatric Version (MAST-G). Revista Escola Enfermagem USP, 48(4), pp. 649–656. PMid:25338245

Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Krajnc, A., 2016. Patronažno varstvo v obvladovanju odvisnosti. In: A. Kvas, R. Kobentar, Đ. Sima, G. Lokajner, P. Požun, eds. Odvisnost in problemi v širši družbi. Ljubljana: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, pp. 97–109.

Kravos, M., & Malešič, I., 2008. Transferin z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (CDT) kot označevalec sindroma odvisnosti od alkohola. Zdravniški Vestnik, 77, pp. 189–198.

Kravos, M., & Malešič, I., 2011. Bolnišnično zdravljenje odvisnosti od alkohola v vzhodni Sloveniji. Zdravniški Vestnik, 80, pp. 258–267.

Kuerbis, A. & Sacco, P., 2013. A review of existing treatments for substance abuse among the elderly and recommendations for future directions. Substance Abuse: Research and Treatment, 7, pp. 13–37. https://doi.org/10.4137/SART.S7865 PMid:23471422; PMCid:PMC3583444

Leiker - Barbosa, C., McPherson, S., Cameron, M.J., Jathar, R., Roll, J. & Dyck, G.D., 2014. Depression as a mediator in the longitudinal relationship between psychological stress and alcohol use. Journal of Substance Use, 19(4), pp. 327–333. https://doi.org/10.3109/14659891.2013.808711

Lovrečič, B. & Lovrečič M. 2014. Tvegana in škodljiva raba alkohola predstavljata velik zdravstveni problem. In: M. Zorko, T. Hočevar, A. Grum Tančič, V. Kerstin Petrič, S. Radoš Krnel, M. Lovrečič, et al., eds. Trendi o načinu pitja, zdravstvene posledice škodljivega pitja, mnenja akterjev in predlogi ukrepov za učinkovitejšo alkoholno politiko. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje Ljubljana, pp. 28–54.

Lovrečič, B. & Lovrečič, M., 2016. Poraba alkohola in zdravstveni kazalniki tvegane in škodljive rabe alkohola: Slovenija, 2014. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, pp. 34–40.

Naegle, A.M., 2008. Alcohol use screening and assessment for older adults. The American Journal of Nursing, 108(11), pp. 505–508.

Pišl A., 2016. Kako odvisnega in njegove svojce motivirati za zdravljenje. In: A. Kvas, R. Kobentar, Đ. Sima, G. Lokajner & P. Požun, eds. Odvisnost in problemi v širši družbi. Ljubljana: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, pp. 43–62.

Roškar, M., Blažko, N., Kerstin Petrič, V., Radoš Krnel, S., Lovrečič, M., Lovrečič, B. et al., 2016. In: M. Roškar, M. Serec, V. Kerstin Petrič & N. Blažko, eds. Alkoholna politika v Sloveniji. Priložnosti za zmanjšanje škode in stroškov. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, pp. 12.

Ryou, I.J., Kim, S.J., Jung G.J., Kim, S.S. & Choi, H.D., 2012. Usefulness of alcohol-screening instruments in detecting problem drinking amnong elderly male drinkers. Korean Journal of Family Medicine, 33, pp. 126–133. https://doi.org/10.4082/kjfm.2012.33.3.126 PMCid:PMC3391637

Stanojević-Jerković, O., Kolšek, M. & Rotar Pavič D., 2011. Dejavniki tveganja pitja alkohola pri slovenskih starostnikih: kvalitativna raziskava. Zdravstveno Varstvo, 50, pp. 249–258.

The Hartford Institut for Geriatric Nursing, 2012. Alcohol use screening and assessment for older adults. New York: New York University, College of Nursing. Available at: www.ConsultGeriRN.org [12.11.2016].

World Medical Association, 2016. Declaration of Helsinki - Ethical Principles for Medical Research Involving Human Subjects. Available at: http://www.wma.net/en/30publications/10policies/b3/index.html [10.2.2017]