Povezava med uporabo oksitocina za sprožitev ali pospeševanje poroda in avtizmom: sistematični pregled literature
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.2.154Ključne besede:
oksitocin, porod, avtizem, spektroavtistične motnjePovzetek
Uvod: Raziskave so pokazale morebitno povezavo med uporabo oksitocina med porodom in avtizmom. Skozi sistematični pregled literature so bile preverjene novejše klinične raziskave s področja povezave med sprožitvijo ali pospeševanjem poroda z oksitocinom in avtizmom. Metode: Z Boolovima operatorjema (AND oz. OR) je bila pregledana bibliografska zbirka MEDLINE s ključnimi besedami avtistična motnja ali spekter avtističnih motenj ali avtizem in sprožitev poroda ali pospeševanje poroda. Vključeni so bili znanstveni članki v angleščini, objavljeni od leta 2013 dalje. Dodatne raziskave so bile identificirane s pregledom citatov. Vključene so bile le raziskave na ljudeh. Izključene so bile raziskave, ki so povezavo med oksitocinom in avtizmom preučevale brez ustreznega upoštevanja morebitnih motečih dejavnikov. Rezultati: Vključitvenim kriterijem so ustrezale štiri retrospektivne kohortne raziskave. Povezavo med uporabo oksitocina med porodom in avtizmom je ena raziskava pokazala pri sprožitvi ali pospeševanju poroda, ena samo pri pospeševanju poroda pri dečkih, ena povezave ni pokazala niti pri sprožitvi niti pri pospeševanju poroda, četrta, največja raziskava je pokazala morebitno šibko povezavo pri sprožitvi poroda, vendar ob analizi sorojencev le-ta ni bila več statistično pomembna. Diskusija in zaključek: Do danes objavljene raziskave niso pokazale klinično pomembne vzročne povezave med uporabo oksitocina med porodom in avtizmom. Dokazane koristi medicinsko indicirane uporabe oksitocina odtehtajo teoretično tveganje za nastanek avtizma.
Prenosi
Metrike
Literatura
American College of Obstetricians and Gynecologists, 2009. ACOG Practice Bulletin No. 107: Induction of labour. Obstetrics & Gynecology, 114, pp. 386–397. https://doi.org/10.1097/AOG.0b013e3181b48ef5 PMid:19623003
Autism Speaks, 2013. Available at: http://www.autismspeaks.org/science/science-news/study-links-inducingaugmenting-labor-modestly-higher-autism-risk. [27.3.2017].
Bilder, D., Pinborough-Zimmerman, J., Miller, J. & McMahon, W., 2009. Prenatal, perinatal, and neonatal factors associated with Autism Spectrum Disorders. Pediatrics, 123(5), pp. 1293–1300. https://doi.org/10.1542/peds.2008-0927 PMid:19403494
Burstyn, I., Sithole, F. & Zwaigenbaum, L., 2010. Autism spectrum disorders, maternal characteristics and obstetric complications among singletons born in Alberta, Canada. Chronic Diseases in Canada, 30(4), pp. 125–134.
Clark, E., Bilder, D., Varner, M., Esplin, M., Coon, H. & Bakian, A., 2015. Autism spectrum disorder and induced/augmented labor: epidemiologic analysis of a utah cohort. American Journal of Obstetrics & Gynecology, 212, pp. S4–S5. https://doi.org/10.1016/j.ajog.2014.10.037
Decoded Pregnancy, 2013. Available at: http://decodedpregnancy.com/induced-labor-does-exposure-to-pitocin-increase-your-babys-risk-for-autism/2468/. [27.3.2017].
Disability Scoop, 2013. Available at: https://www.disabilityscoop.com/2013/08/13/inducing-labor-autism-risk/18506/ [27.3.2017].
Durkin, M.S., Maenner, M.J., Newschaffer, C.J., Lee, L.C., Cunniff, C.M., Daniels, J.L., et al., 2008. Advanced parental age and the risk of Autism Spectrum Disorder. American Journal of Epidemiology, 168(11), pp. 1268–1276. https://doi.org/10.1093/aje/kwn250 PMid:18945690; PMCid:PMC2638544
Ebstein, R.P., Israel, S., Lerer, E., Uzefovsky, F., Shalev, I., Gritsenko, I., et al., 2009. Arginine vasopressin and oxytocin modulate human social behavior. Annals of the New York Academy of Sciences, 1167, pp. 87–102. https://doi.org/10.1111/j.1749-6632.2009.04541.x PMid:19580556
Gardener, H., Spiegelman, D. & Buka, S.L., 2009. Prenatal risk factors for autism: comprehensive meta-analysis. The British Journal of Psychiatry, 195(1), pp. 7–14. https://doi.org/10.1192/bjp.bp.108.051672 PMid:19567888; PMCid:PMC3712619
Glasson, E.J., Bower, C., Petterson, B., Klerk, N., Chaney, G.& Hallmayer, J.F., 2004. Perinatal factors and the development of Autism. Archives of Genneral Psychiatry, 61(6), pp. 618–627. https://doi.org/10.1001/archpsyc.61.6.618 PMid:15184241
Gregory, S.G., Connelly, J.J., Towers, A.J., Johnson, J., Biscocho, D., Markunas, C.A., et al., 2009. Genomic and epigenetic evidence for oxytocin receptor deficiency in autism. BMC Medicine, 62(7), pp. 1–13. https://doi.org/10.1186/1741-7015-7-62
Gregory, S.G., Anthopolos, R., Osgood, C.E., Grotegut, C.A. & Miranda, M.L., 2013. Association of Autism with induced or augmented childbirth in North Carolina Birth Record (1990–1998) and Education Research (1997–2007) Databases. JAMA Pediatrics, 167(10), pp. 959–966. https://doi.org/10.1001/jamapediatrics.2013.2904 PMid:23938610
Hultman, C.M., Sparen, P. & Cnattingius, S., 2002. Perinatal risk factors for infantile Autism. Epidemiology, 13(4), pp. 417–423. https://doi.org/10.1097/00001648-200207000-00009 PMid:12094096
Larsson, H.J., Eaton, W.W., Madsen, K.M., Vestergaard, M., Olesen, A.V., Agerbo, E., et al., 2005. Risk factors for Autism: perinatal factors, parental psychiatric history, and socioeconomic status. American Journal of Epidemiology, 161(10), pp. 916–951. https://doi.org/10.1093/aje/kwi123 PMid:15870155
Levy, S.E., Mandell, D.S. & Schultz, R.T., 2009. Autism. The Lancet, 374(9701), pp. 1627–1638. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(09)61376-3
Macedoni-Lukšič, M., 2006. Spekter avtistične motnje. In: C. Kržišnik & T. Battelino, eds. Novosti v otroški gastroenterologiji: izbrana poglavja iz pediatrije 18. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, pp. 115–126.
Macedoni-Lukšič, M., Jurišič, B.D., Rovšek, M., Melanšek, V., Potočnik, N.D., Bužan, V., et al., 2009. Smernice za celostno obravnavo oseb s spektroavtističnimi motnjami. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, pp. 11–29.
Oberg, A.S., D'Onofrio, B.M., Rickert, M.E., Hernandez-Diaz, S., Ecker, J.L., Almqvist, C., et al., 2016. Association of labour induction with offspring risk of Autism Spectrum Disorders. JAMA Pediatrics, 170(9), pp. 170–179. https://doi.org/10.1001/jamapediatrics.2016.0965 PMid:27454803
Park, H.R., Lee, J.M., Moon, H.E., Lee, D.S., Kim, B.N., Kim, J., et al., 2016. A short review on the current understanding of Autism Spectrum Disorders. Experimental Neurobiology, 25(1), pp. 1–13. https://doi.org/10.5607/en.2016.25.1.1 PMid:26924928 PMCid:PMC4766109
Porodna Hiša, 2011. Available at: http://visfeminea.blogspot.si/2011/02/stranski-ucinki-umetnih-popadkov.html [27.3.2017].
PRISMA, 2017. Preferred reporting items for systematic reviews and meta-analyses (PRISMA). Available at: http://prisma-statement.org/Default.aspx [28.2.2017].
Smallwood, M., Sareen, A., Baker, E., Hannusch, R., Kwessi, E. & Williams, T., 2016. Increased risk of Autism development in children whose mothers experienced birth complications or received labour and delivery drugs. ASN Neuro, 8(4). pp. 1–6. https://doi.org/10.1177/1759091416659742 PMid:27511908 PMCid:PMC4984315
Verdenik, I., Novak Antolič, Ž., & Zupan, J., 2013. Perinatologia Slovenica II: slovenski perinatalni rezultati za obdobje 2002–2011. Ljubljana: Združenje za perinatalno medicine SZD, Ginekološka klinika, UKC Ljubljana, pp. 11–16.
Weisman, O., Agerbo, E., Carter, C.S., Harris, J.C., Uldbjerg, N., Henriksen, T.B., et al., 2015. Oxytocin-augmented labour and risk for autism in males. Behavioural Brain Research, 284, pp. 207–212. https://doi.org/10.1016/j.bbr.2015.02.028 PMid:25707712
Williams, E., Thomas, K., Sidebotham, H. & Emond, A., 2008. Prevalence and characteristics of autistic spectrum disorders in the ALSPAC cohort. Developmental Medicine & Child Neurology, 50(9), pp. 672–677. https://doi.org/10.1111/j.1469-8749.2008.03042.x PMid:18754916
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
