Razlike v uživanju alkohola med Romi in Neromi v severovzhodni Sloveniji
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.2.156Ključne besede:
etničnost, uživanje alkohola, Slovenija, Romi, AUDIT vprašalnikPovzetek
Uvod: Visoka stopnja uživanja alkohola je posebej značilna za severovzhodni del naše države. Študije, kjer so glede pitja alkohola primerjali romsko in neromsko populacijo, navajajo nasprotujoča si dejstva. Cilj raziskave je bila primerjava navad pitja alkohola med Romi in Neromi na vzorcu prebivalcev severovzhodne Slovenije. Metode: Opravljena je bila presečna raziskava, ki je vključevala 100 predstavnikov Romov in 100 predstavnikov Neromov, starih od 18 do 65 let. Uporabljeni vprašalnik je vključeval demografske podatke (spol, starost, zakonski stan, stopnja izobrazbe in zaposlitev) in podatke vprašalnika AUDIT (Alcohol Use Disorders Identification Test). Za primerjavo pivskih navad sta bila uporabljena dva logistična regresijska modela (abstinenti/pivci in manj tvegani/ostali pivci). Rezultati: Z vprašalnikom AUDIT je bilo za Rome ugotovljeno nižje povprečno število točk (4,51) kot za Nerome (4,56). Skupini se bistveno razlikujeta po številu abstinentov (Romi: 39,0 %, Neromi: 16,0 %) in manj tveganih pivcev (Romi: 38,0 %, Neromi: 64,0 %). Na pivsko vedenje ima etnična pripadnost statistično značilen vpliv, kar velja tako za abstinente (p < 0,000) kot tudi za manj tvegane pivce (p = 0,015). Diskusija in zaključek: Namen raziskave ni bilo zbiranje reprezentativnih podatkov o prebivalstvu, ampak ugotavljanje razlik med obravnavanima skupinama. Nakazuje se tudi dvom, ali je lestvica AUDIT primerna za ocenjevanje odvisnosti od alkohola ali ne.
Prenosi
Metrike
Literatura
Anderson, P. & Baumberg, B., 2006. Alcohol in Europe, a public health perspective. London: Institute of Alcohol Studies, p. 4. PMCid:PMC2872520
Babinska, I., Geckova, A.M., Jarcuska, P., Pella, D., Marekova, M. & Stefkova, G., 2014.. Does the population living in Roma settlements differ in physical activity, smoking and alcohol consumption from the majority population in Slovakia? Central European Journal of Public Health, 22(Suppl), pp. 22–27. https://doi.org/10.21101/cejph.a3897 PMid:24847610
Boben-Bardutzky, D., Boben, D., Čebašek-Travnik, Z., Levačič, M., Sorko, N., Zorko, M., 2009. Odraščanje: z ali brez alkohola? Ljubljana: Društvo Žarek upanja, pp. 34–38.
Bogdanovič, D. & Nikič, D., 2007. Mortality of Roma population in Serbia 2002–2005. Croatian Medical Journal, 48(5), pp. 720–726. PMid:17948958; PMCid:PMC2205976
Caetano, R., Vaeth, P.A., Chartier, K.G. & Mills, B.A., 2014. Epidemiology of drinking, alcohol use disorders and related problems, popular US ethnic minority groups. Handbook of Clinical Neurology, 125, pp. 629–648. https://doi.org/10.1016/B978-0-444-62619-6.00037-9 PMid:25307601
Colombini, M., Rechel, B. & Mayhew, H.S., 2012. Access of Roma to sexual and reproductive Health Services: qualitative findings from Albania, Bulgaria and Macedonia. Global Public Health, 7(5), pp. 522–534. https://doi.org/10.1080/17441692.2011.641990 PMid:22175646
Connor, J., Broad, J.B., Jackson, R. & Vander Hoorn, S., Rehm, J., 2004. The burden of death, disease and disability due to alcohol in New Zealand. ALAC Occasional Publication, no 23. Wellington: Alcohol Advisory Council.
Csepe, P., Banoczy, J., Dombi, C., Forrai, J., Gyenes, M. & Dobrossy, L., 2007. Model program for screening oral cancer in the Roma population. Magyar Onkologia, 51(2), pp. 95–101. PMid:17660865
Davis, C.G., Thake, J. & Vilhena, N., 2010. Social desirability biases in self-reported alcohol consumption and harms. Addiction Behavior, 35(4), pp. 302–311. https://doi.org/10.1016/j.addbeh.2009.11.001 PMid:19932936
Dingwall, K.M., Maruff, P.& Cairney, S., 2011. Similar profile of cognitive impairment and recovery for Aboriginal Australians in treatment for episodic or chronic alcohol use. Addiction, 106(8), pp. 1419–1426. https://doi.org/10.1111/j.1360-0443.2011.03434.x PMid:21438935
Ekuklu, G., Deveci, S., Eskiocak, M.& Berberoglu, U., Saltik, A., 2004. Alcoholism prevalence and some related factors in Edirne, Turkey. Yonsei Medical Journal, 45(2), pp. 207–214. https://doi.org/10.3349/ymj.2004.45.2.207 PMid:15118990
Foxcroft, D.R., Smith, L.A., Thomas, H.& Howcutt, S., 2014. Accuracy of alcohol use disorders identification test for detecting problem drinking in 18-35 years-olds in England: method comparison study. Alcohol and Alcoholism, 50(2), pp. 244–250. https://doi.org/10.1093/alcalc/agu095 PMid:25534931
Jeriček-Klanšček, H., Koprivnikar, H., Zupanič, T., Pucelj, V. & Bajt, M., eds., 2012. Spremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju 2002–2010. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, pp. 183–194.
Kanapeckiene, V., Valinteliene, R., Berzanskyte, A., Kevalas, R. & Supranowicz, P., 2009. Health of Roma children in Vilnius and Ventspils. Medicina, 45(2), pp. 153–161.
Kell, K.P., Judd, S.E., Pearson, K.E., Shikany, J.M. & Fernandez, J.R., 2015. Associations between socio-economic status and dietary patterns in US black and white adults. British Journal of Nutrition, 113(11), pp. 1792–1799. https://doi.org/10.1017/s0007114515000938 PMid: 25869232; PMCid: PMC4597887
Kolšek, M., 2000. Pogostost pitja alkohola in pivske navade osnovnošolcev v Sloveniji: doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, pp. 52–57.
Kolšek, M. & Visnovič-Poredoš, A., 2011. Pivske navade uporabnikov spletne strani v Sloveniji. Zdravniški Vestnik, 80, pp. 676–685.
Kolšek, M., Poplas-Susič, T. & Kersnik, J., 2013. Slovenian adaptation of the original AUDIT-C questionnaire. Substance Use and Misuse, 48(8), pp. 581–589. https://doi.org/10.3109/10826084.2013.793354 PMid:23750659
Lovrečič, B. & Lovrečič, M., 2013. Tvegana in škodljiva raba alkohola. In: M. Zorko, T. Hočevar, A. Tančič-Grum, V. Kerstin-Petrič, S. Radoš-Krnel, M. Lovrečič, et al., eds. Alkohol v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, pp. 34–46.
Lavtar, D., Rostohar, K., Zaletel, M. & Hočevar-Grom, A., eds., 2014. Uporaba prepovedanih drog, tobaka in alkohola v Sloveniji 2011–2012. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, pp. 9–10.
Maučec-Zakotnik, J., Tomšič, S., Kofol-Bric, T., Korošec, A. & Zaletel-Kragelj, L., 2012. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije. Trendi v raziskavah CINDI 2001–2004–2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, pp. 91–101.
Niksić, D. & Kurspahić-Mujčić, A., 2007. The presence of health risk behavior in Roma families. Bosnian Journal of Medical Science, 7(2), pp. 144–149.
Noble, N.I., Paul, C., Conigrave, K., Lee, K., Blunden, S., Turon, H., et al., 2015. Does a retrospective seven-day alcohol diary reflect usual alcohol intake for a predominantly disadvantaged Australian Aboriginal population? Substance Use and Misuse, 50(3), pp. 308–319. https://doi.org/10.3109/10826084.2014.980951 PMid:25474728
Petek, D., Rotar-Pavlič, D., Švab, I. & Lolič, D., 2006. Attitudes of Roma toward smoking: qualitative study in Slovenia. Croatian Medical Journal, 47(2), pp. 344–347. PMid:16625703; PMCid:PMC2080393
Podojsteršek, J., 2015. Primerjava pivskih navad med romsko in neromsko populacijo v Prekmurju: specialistična naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, pp. 11–33.
Rambouskova, J., Dlouhy, P., Križova, E., Prochazka, B., Hrncirova, D. &Andel, M., 2009. Health behaviors, nutritional status and anthropometric parameters of Roma and non-Roma mothers and their infants in the Czech Republic. Journal of Nutrition Education and Behavior, 41(1), pp. 58–64. https://doi.org/10.1016/j.jneb.2008.04.360 PMid:19161922
Sorko, N. & Boben, D., 2012. Rezultati raziskave o odnosu odraslih do alkohola. In: D. Boben, Z. Čebašek-Travnik, N. Sorko, eds. Kako odrasle motivirati za zdrav življenjski slog. Ljubljana: Društvo Žarek upanja, pp. 20–60.
Saunders, J.B., Aasland, O.G., Babor, T.F., de la Fuente, J.R. &, Grant, M., 1993. Development of the Alcohol Use Disorders Identification Test (AUDIT): WHO collaborative project on early detection of persons with harmful alcohol consumption. II. Addiction, pp. 791–804. Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/8329970[17.4.2017].
Stergar, E., 2015. ESPAD – Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino 2011. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, pp. 5–9. Available at: http://www.cilizadelo.si/e_files/content/ESPAD%202011_Slovenija.pdf [13.2.2015].
Van Cleemput, P., 2010. Social exclusion of Gypsies and travellers: health impact. Journal of Research in Nursing, 15(4), pp. 315–327. https://doi.org/10.1177/1744987110363235
WHO Regional office for Europe, 2013. Status report on alcohol and health in 35 European countries, pp. 7–14. Available at: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0017/190430/Status-Report-on-Alcohol-and-Health-in-35-European-Countries.pdf?ua=1 [8.4.2014].
World Health Organization, 2014. WHO Global status report on alcohol and health 2014. Geneva: WHO Press, pp. 28–31. Available at: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/112736/1/9789240692763_eng.pdf?ua=1 [13.2.2015].
Zelko, E., Švab, I., Maksuti, A. & Klemenc-Ketiš, Z., 2015a. Attitudes of the Prekmurje Roma towards health and healthcare. Wiener Klinische Wochenschrift, 127(Suppl 5), pp. 220–227. https://doi.org/10.1007/s00508-015-0704-z PMid:25821052
Zelko, E., Švab, I., Rotar-Pavlič, D., 2015b. Quality of life and patient satisfaction with family practice care in a Roma population with chronic conditions in northeast Slovenia. Zdravstveno Varstvo, 54(1), pp. 336–344. https://doi.org/10.1515/sjph-2015-0003 PMid:27646618; PMCid:PMC4820145
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.