Analiza vodenja poterminske nosečnosti v Sloveniji v letu 2012
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.3.169Ključne besede:
nosečnost po predvidenem datumu poroda, indukcija poroda, carski rezPovzetek
Uvod: V literaturi je poterminska nosečnost različno opredeljena, prav tako tudi ukrepi v zvezi z njo. Podaljšanje nosečnosti preko 41. tedna nosečnosti prinaša dodatna tveganja za plod, zato se v tem primeru pogosto sprejme odločitev o indukciji poroda. Tudi slednja prinaša za žensko in plod določena tveganja, predvsem v smislu povečane potrebe po izhodnih porodniških operacijah. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop; raziskava je bila zasnovana na podatkih iz nacionalnega perinatalnega informacijskega sistema za leto 2012. V analizo je bilo vključenih 10.163 porodov s poterminsko nosečnostjo. Analiza je bila narejena s pomočjo statističnega programa SPSS verzija 18.0, pri čemer je bila uporabljena opisna statistika. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da delež induciranih porodov z višjo gestacijsko starostjo narašča (po 42. tednu gestacijske starosti znaša 41,8 %), s čimer narašča tudi delež operativno dokončanih porodov (po 42. tednu gestacijske starosti se 24,9 % porodov dokonča s carskim rezom ali vakuumsko ekstrakcijo). Diskusija in zaključek: Rezultati o načinu dokončanja poroda po predvidenem datumu poroda v Sloveniji v proučevanem obdobju so primerljivi rezultatom tuje strokovne in znanstvene literature. V nadaljnjem raziskovanju bi bilo smiselno zajeti tudi podatke o kondiciji novorojenčkov, saj zgolj način dokončanja poroda ni kazalec zdravstvenega stanja novorojenca. Smiselno bi bilo proučevati oceno novorojenčka po Apgarjevi, sprejem novorojenca na enoto intenzivne nege in terapije, vrednosti pH krvi in potrebne ukrepe reanimacije novorojenčka.Prenosi
Metrike
Literatura
Balchin, I., Whittaker, C.J., Patel, R.R., Lamont, F.R. & Steer, J.P., 2007. Racial variation in the association between gestational age and perinatal mortality: prospective study. British Medical Journal, 334, art. ID 7598, pp. 833–835. PMCid:PMC1853199
Berkowitz, K. & Garite, T., 2008. Postdatism. Available at: http://www.glowm.com/section_view/heading/Postdatism/item/123#sectionView [30. 10. 2015].
Bodner-Adler, B., Bodner, K., Pateisky, N., Kimberger, O., Chalubinski, K., Mayerhofer, K., et al., 2005. Influence of labor induction on obstetric outcomes in patients with prolonged pregnancy. Wiener klinische Wochenschrift, 117(7–8), pp. 287‒292. https://doi.org/10.1007/s00508-005-0330-2 PMid:15926620
Caughey, B.A., 2015. Postterm Pregnancy. Available at: http://emedicine.medscape.com/article/261369-overview#a30 [10. 1. 2016].
Denison, F.C., Graham, C., Liston, W.A., Price, J. & Wild, S., 2008. Maternal obesity, length of gestation, risk of postdates pregnancy and spontaneous onset of labour at term. Journal of Obstetrics and Gynaecology, 115(6), pp. 720‒725. https://doi.org/10.1111/j.1471-0528.2008.01694.x PMid:18410655; PMCid:PMC2344995
El-Gilany, A. & Hammad, S., 2010. Body mass index and obstetric outcomes in pregnant in Saudi Arabia: a prospective cohort study. Annals of Saudi Medicine, 30(5), pp. 376‒380. https://doi.org/10.4103/0256-4947.67075
Felc, Z., 2008. Opredelitev novorojenčka po gestacijski starosti. In: Osnove neonatologije. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 58‒60.
Gherman, R. & Ouzounian, J., 2005. Shoulder dystocia: are historic risk factors reliable predictors? American Journal of Obstetrics and Gynecology, 192(6), pp. 1933‒1935. https://doi.org/10.1016/j.ajog.2005.02.054 PMid:15970854
Gulmezoglu, A.M., Crowther, C.A., Middleton, P. & Heatley, E., 2012. Induction of labour for improving birth outcomes for women at or beyond term. Cochrane database of systematic reviews, 6, art. ID CD004945. https://doi.org/10.1002/14651858.CD004945.pub3 PMid:22696345; PMCid:PMC4065650
Harder, U. & Hauser, R., 2007. Einleitung der Geburt. In: C. Geist, U. Harder, & A. Stiefel, eds. Hebammenkunde. 4th ed. Stuttgart: Hippokrates, pp. 322‒328.
Heimstad, R., Romundstad, P.R., Eik-Nes, S.H. & Salvesen, K.A., 2006. Outcomes of pregnancy beyond 37 weeks of gestation. Obstetrics & Gynecology, 108(3), pp. 500‒508. https://doi.org/10.1097/01.AOG.0000227783.65800.0f PMid:16946207
Hovi, M., Raatikainen, K., Heiskanen, N. & Heinonen, S., 2006. Obstretic outcome in post-term pregnancies: time for reappraisal in clinical management. Acta obstetricia et gynecologica Scandinavica, 85(7), pp. 805‒859. https://doi.org/10.1080/00016340500442472 PMid:16817077
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2013. Perinatalni informacijski sistem Slovenije 2012. Available at: http://www.nijz.si/sl/podatki/perinatalni-informacijski-sistem [15. 1. 2016].
Iyoke, A.C., Kanario Onyebuchi, A., Lucky Lawani, O., Nwachukwu Okafo, C. & Ogbonna Ajah, L., 2014. Obstetric outcome and significance of labour induction in a health resource poor setting. Obstetrics and Gynecology International, art. ID 419621, pp. 1‒5. http://dx.doi.org/10.1155/2014/419621
Lockwood, C., 2014. Management of late-term and postterm pregnancies. ACOG Practice Bulletin, no. 146. Obstetrics & Gynecology, 124, pp. 390‒396. https://doi.org/10.1097/01.AOG.0000452744.06088.48 PMid:25050770
National Collaborating Centre for Women's and Children's Health, 2008. Induction of labour. NICE Clinical Guidelines, no. 70. London: RCOG. Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK53617/ [ 15. 1. 2016].
Novak Antolič, Ž. & Verdenik, I., 2015. Vitalna statistika. In: M. Pajntar, Ž. Novak Antolič & M. Lučovnik, eds. Nosečnost in vodenje poroda. 3. izd. Ljubljana: Medicinski razgledi, pp. 23‒25.
Pajntar, M., 2015a. Podaljšana ali poterminska nosečnost. In: M. Pajntar, Ž. Novak Antolič & M. Lučovnik, eds. Nosečnost in vodenje poroda. 3. izd. Ljubljana: Medicinski razgledi, pp. 316‒318.
Pajntar, M., 2015b. Fetalni distres v nosečnosti in med porodom. In: M. Pajntar, Ž. Novak Antolič & M. Lučovnik, eds. Nosečnost in vodenje poroda. 3. izd. Ljubljana: Medicinski razgledi, pp. 260‒265.
Pajntar, M., 2015c. Sprožitev poroda. In: M. Pajntar, Ž. Novak Antolič & M. Lučovnik, eds. Nosečnost in vodenje poroda. 3. izd. Ljubljana: Medicinski razgledi, pp. 270‒273.
Pajntar, M. & Trošt, D., 2015. Lajšanje porodnih bolečin. In: M. Pajntar, Ž. Novak Antolič & M. Lučovnik, eds. Nosečnost in vodenje poroda. 3. izd. Ljubljana: Medicinski razgledi, pp. 181‒9.
Rimmer, A., 2014. Prolonged pregnancy and disorders of uterine action. In: J. Marshall & M. Raynor, eds. Myles textbook for midwives. 16th ed. London: Churchill Livingstone Elsevier, pp. 417‒435.
Simčič, B. & Poldrugovac, M., 2015. Kazalniki kakovosti v zdravstvu – letno poročilo 2012 in 2013. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, pp. 23–24.
Slome Cohain, J., 2012. Reducing inductions: lack of justifiction to induce for ≫postdates≪. In: M. Mclean, M. Odent, A. Fyre & G. Hail, eds. The Postdates & postmaturity handbook. Eugene: Myidwifery today, pp. 45‒55.
Thorogood, C. & Donaldson, C., 2015. Disturbances in the rhythm of labour. In: S. Pairman, J. Pincombe, C. Thorogood & S. Tracy, eds. Midwifery: preparation for practice. 3th ed. Sydney: Churchill Livingstone Elsevier, pp. 986‒1040.
Tul Mandić, N., Sketelj, A. & Novak Antolič, Ž., 2015. Ultrazvočna preiskava. In: M. Pajntar, Ž. Novak Antolič & M. Lučovnik, eds.. Nosečnost in vodenje poroda. 3. izd. Ljubljana: Medicinski razgledi, pp. 114‒120.
Willacy, H., 2012. Post-term pregnancy (prolonged pregnancy). Available at: https://patient.info/doctor/post-term-pregnancyprolonged-pregnancy [20. 1. 2016].
World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. Available at: http://www.wma.net/en/20activities/10ethics/10helsinki/DoH-Oct2013-JAMA.pdf [1. 9. 2016].
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.