Sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki
ocene študentov zdravstvene nege in medicine
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2018.52.2.170Ključne besede:
sodelovanje, medicinske sestre, zdravniki, študentiPovzetek
Uvod: Dobro sodelovanje med zdravniki in medicinskimi sestrami omogoča višjo kakovost zdravstvene obravnave pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako odnose med medicinskimi sestrami in zdravniki ocenjujejo študenti zdravstvene nege in medicine.
Metode: V neeksperimentalni kvantitativni raziskavi je bila uporabljena Jeffersonova lestvica za oceno sodelovanja med zdravniki in medicinskimi sestrami. V priložnostni vzorec je bilo zajetih 428 študentov. Od tega 235 (54,9 %) študentov zdravstvene nege in 193 (45,1 %) študentov medicine. Podatki so bili analizirani z bivariatno statistiko in t-testom.
Rezultati: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike glede na spol anketirancev, pri nekaterih trditvah pa tudi glede na vrsto študija. Anketiranke so se v večji meri strinjale s trditvami. Največja razlika glede na spol anketiranih je bila pri trditvi, da bi morali biti študentje medicine in zdravstvene nege vključeni v timsko delo, da bi razumeli svoje vloge (t = 2,59, p = 0,010). Študentje zdravstvene nege so se večinoma bolj strinjali s trditvami kot študentje medicine. V primerjavi med vrstama študija je bila največja razlika glede strinjanja pri trditvi »Na medicinsko sestro je treba gledati kot na zdravnikovo sodelavko in kolegico in ne kot na pomočnico« (t = 15,24, p < 0,001).
Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike v oceni odnosov med medicinskimi sestrami in zdravniki glede na spol anketiranih ter vrsto študija. Razlike glede različnih pogledov študentov obeh fakultet ponujajo priložnost za načrtovanje obeh izobraževanih programov.
Prenosi
Metrike
Literatura
American Nurses Association (ANCC), 2007. Forces for magnetism. Available at: http://www.nursecredentialing.org/megnet/ forces.html [15. 03. 2017].
Bankston, D., 2005. Collective self-esteeme and attitudes toward collaboration as predictors to coollaborative practice behaviors used by registered nurses and physicians in acute care hospitals: dissertation. Cincinnati: University of Cincinnati, College of nursing.
Bezenšek, J., & Barle, A., 2007. Poglavja iz sociologije medicine. Maribor: Medicinska fakulteta.
Boev, C. & Xia, Y., 2015. Nurse-physician collaboration and hospital-acquired infections in critical care. Critical Care Nurse, 35, pp. 266–272. https://doi.org/10.4037/ccn2015809 PMid:25834009
Boyle, D. & Kochinda, C., 2004. Enhancing collaborative communication of nurse and physician leadership in two intenzive care units. Journal of Nursing Administration, 34(2), pp. 60–70. https://doi.org/10.1097/00005110-200402000-00003 PMid:14770064
Delunas, L., & Rouse, S., 2014. Nursing and medical student attitudes about communication and collaboration before and after ran interprofessional education experience. Nursing Education Perspectives, 35(2) pp. 100–105. https://doi.org/10.5480/11-716.1 PMid:24783725
DeVellis, R. F., 2003. Scale development: Theory and applications. Thousand Oaks: Sage Publications.
Dougherty, M. & Larson, E., 2005. A review of intruments measuring nurse-physician collaboration. Journal of Nursing Administration, 35(5), pp. 244–253. https://doi.org/10.1097/00005110-200505000-00008 PMid:15891488
Garber, J., Madigan, E., Click, E. & Fitzpatrick, J., 2009. Attitudes towards collaboration and servant leadership among nurses physician and residents. Journal of Interprofessional Care, 23(4), pp. 331–340.
Goriup J., 2015. Kaj (še sploh) motivira medicinske sestre za kakovostno delo v Sloveniji. In: J. Starc, I. Konda, V. Marjanović, D. Ristić & C. Smilevski, eds. Izzivi globalizacije in družbenoekonomsko okolje EU: zbornik prispevkov, mednarodna znanstvena konferenca, Novo mesto 16. in 17. april 2015. Novo mesto: Fakulteta za poslovne in upravne vede, Visoka šola za upravljanje in poslovanje, pp. 188–195.
Hansson, A., Foldevi, M., & Mattsson, B., 2010. Medical students' attitudes toward collaboration between doctors and nurse-a comparison between two Swedish universities. Journal of Interprofessionals Care, 24(3), pp. 242–250.
Hojat, M. & Herman, M., 1985. Developing an instrument to measure attitudes toward nurses: preliminary psychometric findings. Psychological Reports, 56, pp. 571–579. https://doi.org/10.2466/pr0.1985.56.2.571 PMid:4001262
Hughes, B. & Fitzpatrick, J., 2010. Nurse-physician collaboration in an acute care community hospital. Journal of Interprofessional Care, 24, pp. 625–632. https://doi.org/10.3109/13561820903550804 PMid:20807034
Jones, T. & Fitzpatrick, J., 2009. CRNA-Physician Collaboration in Anesthesia. AANA Journal, 77, pp. 431–436. PMid:20108729
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov Slovenije.
Nair, D.M., Fitzpatrick, J.J, McNulty, R., Click, E.R. & Glembocki, M.M., 2012. Frequency of nurse – physician collaborative behaviors in an acute care hospital. Journal of Interprofessional Care, 26(2), pp.115–120. https://doi.org/10.3109/13561820.2011.637647 PMid:22145999
Ovijač, D., 2007. Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in zdravnikov: magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.
Pahor, M., 2006. Medicinske sestre in univerza. Domžale: Izolit.
Pahor, M., 2007. Sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki kot družbeni pojav. Zdravstveni vestnik, 76, pp. 43–47.
Park, J., Hawkins, W., Hawkins, M. & Hamlin, E., 2013. Attitudes toward interprofessional collaboration among students in the health care professions. Advances in Social Work, 14(2), pp. 556–572.
Reeves, S., Nelson, S. & Zwarenstein, M., 2008. The doctor-nurse game in the age of interprofessional care: a view from Canada. Nursing Inquiry, 15(1), pp. 1–2. https://doi.org/10.1111/j.1440-1800.2008.00396.x PMid:18271784
Skela-Savič, B., Pagon, M. & Lobnikar, B, 2006. Organizacijska kultura v slovenskih bolnišnicah. In: V. Rajkovič, P. Doucek, T. Kern, M. Kljajić, J. von Knop, et al., eds. Management sprememb: zbornik povzetkov referatov 25. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti, Portorož, 15-17 marec 2006. Kranj: Moderna organizacija, pp. 143–144.
Taylor, C., 2009. Attitudes toward physicians – nurses collaboration in anesthesia. AANA Journal, 77(5), pp. 343–347. PMid:19911643
Tourangeau, A., Cranley, L. & Jeffs, L., 2006. Impact of nursing on hospital patient mortality: a focused review and related policy implications. Quality and Safety in Health Care, 15, pp. 4–8.
Vrbovšek, S., 2006. Strukturne značilnosti razmerij med medicinskimi sestrami in zdravniki diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
Zaletel-Kragelj, L., 2010. Zdravniki in medpoklicno sodelovanje. Katedra za javno zdravje; Medicinska fakulteta; Univerza v Ljubljani. Available at: http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/e708266180d7e902d94c84efb1422b64.pdf [15. 03. 2017].
Ward, J., Schall, M., Sullivan, J., Bowen, M., Erdmann, J. & Hojat, M., 2008. The Jefferson scale of attitudes toward physician – nurse collaboration: a study with undergraduate nursing students. Journal of Interprofessional Care, 22(4), pp. 375–386. https://doi.org/10.1080/13561820802190533 PMid:18800279
World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714
Yildrim, A., Ates, M., Akinci, F., Ross, T., Selimen, D., Issever, H, et al., 2005. Physician – nurse attitudes toward collaboration in Istanbul's public hospitals. International Journal of Nursing Studies, 42, pp. 429–437. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2004.07.007 PMid:15847905
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
