Vloga medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena
pregled literature
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2019.53.1.220Ključne besede:
adolescenca, napredna zdravstvena nega, presejanje, visoko tvegana vedenja, duševno zdravjePovzetek
Uvod: Duševno zdravje je pri mladostnikih lahko okrnjeno zaradi samopoškodovalnega vedenja v različnih oblikah. Namen raziskave je bil identificirati specifične vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena.
Metode: Uporabljeni sta bili metoda pregleda literature in metoda tematske analize izbranih virov z oblikovanjem kod, kategorij ter tematskih področij. Po elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ERIC je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed »samopoškodovanje«, »adolescenca« in »napredna zdravstvena nega« v angleškem prevodu. Glavna vključitvena kriterija sta bila osredotočanje na intervencije zdravstvene nege pri samopoškodovalnem vedenju ter obdobje adolescence. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja, kjer so enoto kodiranja predstavljale ključne ugotovitve izbranih virov.
Rezultati: Predlagane vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena so: specializirana klinična ocenjevalka, izvajalka presejalnih programov, promotorka duševnega zdravja, začetnica specializirane obravnave, izvajalka specifičnih intervencij, preprečevanje samopoškodovalnega vedenja, sodelovanje v interdisciplinarnem timu ter izvajanje izobraževanj.
Diskusija in zaključek: Treba bo razviti klinično pot obravnave mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena in intervencije zdravstvene nege, podprte z dokazi. Prav medicinske sestre so pri tem v edinstvenem položaju, saj jih mladostniki pogosto izberejo raje kot ostale strokovnjake, kar predstavlja izreden potencial za razvoj vloge medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Prenosi
Metrike
Literatura
Ball, J., Bindler, R., Cowen, K. & Shaw, M., 2017. Growth and Development. In: J. Ball, R. Bindler, K. Cowen & M. Shaw, eds. Principles of pediatric nursing: caring for children. 7th ed. Hoboken. New Jersey: Pearson Education, pp. 66–97. PMid:28183284; PMCid:PMC5301349
Barton, D., Davies, A. & Davies, R., 2017. Advanced practice in children and young people's nursing. In: A.M. Davies & R.E. Davies, eds. Children and young people's nursing: principles for practice. Boca Raton: Taylor & Francis, pp. 265–288.
Brecelj-Kobe, M. & Drobnič Radobuljac, M., 2012. Samopoškodovalno vedenje med grožnjo in ogrožanjem. In: J. Dolinšek, ed. Tuberkuloza otrok – čas za nove smernice. Samopoškodovalno vedenje in depresija pri otrocih in mladostnikih. Novosti v pediatrični gastroenterologiji: zbornik predavanj. Maribor: Univerzitetni klinični center, pp. 71–77.
Bürger Lazar, M. & Kodrič, J., 2014. Psihološki vidiki otroštva in mladostništva. In: C. Kržišnik, ed. Pediatrija. Ljubljana: DZS, pp. 53–66.
Burton, M., 2014. Self-harm: working with vulnerable adolescents. Practice Nursing, 25(5), pp. 245–251. https://doi.org/10.12968/pnur.2014.25.5.245
Catledge, C.B., Scharer, K. & Fuller, S., 2012. Assessment and identification of deliberate self-harm in adolescents and young adults. The Journal for Nurse Practitioners, 8(4), pp. 299–305. https://doi.org/10.1016/j.nurpra.2012.02.004
Chiu, S.-H., Fitzgerald, K.M., Tusaie, K. & Ross-Alaolmolki, K.M., 2010. Looking in, looking out – increasing awareness of intentional self-harm in community populations. Archives of Psychiatric Nursing, 24(2), pp. 140–141. https://doi.org/10.1016/j.apnu.2009.12.006 PMid:20303454
Cooper, M., Glasper, A. & Taylor, C., 2009. Care of the adolescent. In: A. Glasper, G. McEwing & J. Richardson, eds. Foundation studies for caring: using student-centred learning. Basingstoke: Palgrave Macmillan, pp. 414–439. https://doi.org/10.1007/978-1-137-16202-1_22 PMid:19755366; PMCid:PMC3730830
Davies, A. & Terry, J., 2017. Caring for children and young people with complex mental health problems. In: A.M. Davies & R.E. Davies, eds. Children and young people’s nursing: principles for practice. Boca Raton: Taylor & Francis, pp. 221–246. PMid:29104086
Dernovšek, M.Z., 2013. Simptomi in znaki duševnih motenj. In: P. Pregelj, B. Kores Plesničar, M. Tomori, B. Zalar & S. Ziherl, eds. Psihiatrija. Ljubljana: Psihiatrična klinika, pp. 100–139.
Drobnič Radobuljac, M., 2017. Samopoškodovalno vedenje pri mladostnikih. In: T. Battelino, ed. Pediatrična gastroenterologija. Otroška in mladostniška psihiatrija. Pediatrična intenzivna terapija. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, pp. 83–92. https://doi.org/10.1111/j.1399-5448.2009.00501.x PMid:19490494
Drobnič Radobuljac, M., Uršič Bratina, N., Battelino, T. & Tomori, M., 2009. Lifetime prevalence of suicidal and self injurious behaviors in a representative cohort of Slovenian adolescents with type 1 diabetes. Pediatric Diabetes, 10(7), pp. 424–431.
Drobnič Radobuljac, M. & Pintar Babič, M., 2017. Samomorilno vedenje in samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena v otroštvu in mladostništvu. Šolsko svetovalno delo, 21(2/3), pp. 54–61.
EFN Workforce Committee, 2014. EFN Matrix on the 4 categories of the nursing care continuum. EFN Workforce Committee.
Golobič, T., 2009. Zdravstvena nega mladostnika z duševno motnjo. In: P. Pregelj & R. Kobentar, eds. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju: učbenik. Ljubljana: Rokus Klett, pp. 321–326.
Hvala, N., Kotar, V., Zoronjić, E., Peterec Kotar D. & Lesar, I., 2012. Mladostnik in samopoškodba: možnosti in priložnosti za izvajanje preventivnega zdravstvenovzgojnega dela. Obzornik zdravstvene nege, 46(4), pp. 289–296. Available at: https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2895 [15. 3. 2018].
Klemenčič, E., Dernovšek, M.Z. & Zalokar, L., 2017. Skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov: zakaj je to medsektorska odgovornost. Šolsko svetovalno delo, 21(2/3), pp. 13–20.
Kvas Kučič, B., Krajnik, T. & Konec Juričič, N., 2012. Samopoškodbe – pogled primarnega zdravnika in javnozdravstveni pristop. In: J. Dolinšek, ed. Tuberkuloza otrok – čas za nove smernice. Samopoškodovalno vedenje indepresija pri otrocih in mladostnikih. Novosti v pediatrični gastroenterologiji: zbornik predavanj. Maribor: Univerzitetni klinični center, pp. 57–61.
Musil, B., 2011. Zdravje in dobro počutje. In: M. Lavrič, ed. Mladina 2010: družbeni profil mladih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino; Maribor: Aristej, pp. 307–330.
Pintar Babič, M., Junuzović, E., Lipovec, A. & Drobnič Radobuljac, M., 2017. Izobraževalna in vzgojna funkcija medicinske sestre pri integrirani celostni obravnavi pacientov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena. In: S. Majcen Dvoršak, T. Štemberger Kolnik & A. Kvas, eds. Medicinske sestre in babice – ključne za zdravstveni sistem: zbornik prispevkov z recenzijo. 11. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Nacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvoj medicinskih sester in babic, pp. 65–75.
Polit, D.F. & Beck, C.T, 2018. Essentials of nursing research: appraising evidence for nursing practice. Philadelphia: Wolters Kluwer Health, pp. 23–24, 107–118.
Shapiro, S., 2008. Addressing self-injury in the school setting. The Journal of School Nursing, 24(3), pp. 124–130. https://doi.org/10.1177/1059840512344321 PMid:18557670
Terry, J. & Davies, A., 2017. Children and young people’s mental health. In: A.M. Davies & R.E. Davies, eds. Children and young people's nursing: principles for practice. Boca Raton: Taylor & Francis, pp. 199–220.
Tomašević, A. & Drobnič Radobuljac, M., 2017. Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena pri mladostnikih. Medicinski razgledi, 56(3), pp. 323–329.
Tusaie, K.R., Acierto, S., Murray, A., Fitzgerald, K. & Chiu, S.H., 2009. Screening for adolescent self-injury: a a survey of Ohio Advanced Practice Nurses. The Journal for Nurse Practitioners, 5(5), pp. 359–364. https://doi.org/10.1016/j.nurpra.2009.02.009
Vogrinc, J., 2008. Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, pp. 61–64. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2014. Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije
in Kodeks etike za babice Slovenije Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Whotton, E., 2002. What to do when an adolescent self harms. Emergency nurse, 10(5), pp. 12–16. https://doi.org/10.7748/en2002.09.10.5.12.c1071 PMid:12373989
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
