Ob 250-letnici babiške šole v ljubljani – zgodovinski oris

Avtorji

  • Božo Kralj

Ključne besede:

babice, izobraževanje zdravstvena nega, šole zdravstvena nega-zgodovina

Povzetek

Članek opisuje 250-letno zgodovino Babiške šole v Ljubljani ter njen pomen na zdravstveno-vzgojnem in pedagoškem področju. Izpostavljena je njena vloga pri ustvarjanju ginekološko-porodniške doktrine in terminologije do ustanovitve popolne Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (1945) in njen vpliv na razvoj ginekologije in porodništva v Sloveniji. Opisano je delo pomembnejših učiteljev oziroma profesorjev porodništva na Babiški šoli v Ljubljani, ki so s svojim znanjem porodništva in tedanje splošne medicine presegli okvir Ljubljane in ljubljanske Babiške šole ter vplivali na razvoj porodništva in medicine v Evropi. Prikazan je razvoj in trajanje šolanja babic v posameznih obdobjih ter prehod na program reguliranega poklica diplomirane babice, predpisanega v Evropski uniji. Navedeni so podatki o številu izšolanih babic za posamezna obdobja: od leta 1857, ko so na voljo zanesljivi podatki, do leta 1984 (2630 babic) in od leta 1996 do leta 2003 (108 diplomiranih babic po visokošolskem strokovnem študijskem programu).

Prenosi

Metrike

Ogledov PDF
664

Prenosi

Objavljeno

2004-03-01

Kako citirati

Kralj, B. (2004). Ob 250-letnici babiške šole v ljubljani – zgodovinski oris. Obzornik Zdravstvene Nege, 38(1), 7–11. Pridobljeno od https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2477

Številka

Letn. 38 Št. 1 (2004)

Rubrike

Retrospektiva (arhiv)

Licenca

Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.