Ob 250-letnici babiške šole v ljubljani – zgodovinski oris

Avtorji

  • Božo Kralj

Ključne besede:

babice, izobraževanje zdravstvena nega, šole zdravstvena nega-zgodovina

Povzetek

Članek opisuje 250-letno zgodovino Babiške šole v Ljubljani ter njen pomen na zdravstveno-vzgojnem in pedagoškem področju. Izpostavljena je njena vloga pri ustvarjanju ginekološko-porodniške doktrine in terminologije do ustanovitve popolne Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (1945) in njen vpliv na razvoj ginekologije in porodništva v Sloveniji. Opisano je delo pomembnejših učiteljev oziroma profesorjev porodništva na Babiški šoli v Ljubljani, ki so s svojim znanjem porodništva in tedanje splošne medicine presegli okvir Ljubljane in ljubljanske Babiške šole ter vplivali na razvoj porodništva in medicine v Evropi. Prikazan je razvoj in trajanje šolanja babic v posameznih obdobjih ter prehod na program reguliranega poklica diplomirane babice, predpisanega v Evropski uniji. Navedeni so podatki o številu izšolanih babic za posamezna obdobja: od leta 1857, ko so na voljo zanesljivi podatki, do leta 1984 (2630 babic) in od leta 1996 do leta 2003 (108 diplomiranih babic po visokošolskem strokovnem študijskem programu).

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Objavljeno

2004-03-01

Kako citirati

Kralj, B. (2004). Ob 250-letnici babiške šole v ljubljani – zgodovinski oris. Obzornik Zdravstvene Nege, 38(1), 7–11. Pridobljeno od https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2477

Številka

Letn. 38 Št. 1 (2004)

Rubrike

Retrospektiva (arhiv)

Licenca

Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.