Človeška in ptičja gripa: zakaj ptičja gripa ogroža človeštvo?

Avtorji

  • Janja Slemenjak
  • Biserka Pajnič
  • Dušan Novak
  • Andrej Trampuž

Ključne besede:

gripa, epidemije

Povzetek

Gripa je pogost vzrok obolenj dihal, ki povzroča pomembno obolevnost in smrtnost predvsem pri starejših osebah in osebah s kroničnimi obolenji. Gripe ni mogoče izkoreniniti in se v obliki epidemije pojavlja sezonsko vsako zimo, vendar se proti njej lahko uspešno zaščitimo s pravočasnim cepljenjem. Cepljenje zelo priporočamo zdravstvenim delavcem, da okužbe ne prenašajo na svoje bolnike. V zadnjem času so na voljo protivirusna zdravila iz skupine zaviralcev nevraminidaze, s katerimi lahko preprečimo ali omilimo gripo. Kljub napredku nas nedavna obsežna epidemija ptičje gripe med perutnino v azijskih državah opozarja na ranljivost človeške vrste in tveganje za pojav nove pandemije, ki bi zahtevala več milijonov človeških žrtev. Zadnjo epidemijo ptičje gripe so v Aziji uspeli omejiti (ne pa tudi izkoreniniti) in ptičji virus se ni pomembno širil med ljudmi. Oboleli so le posamezniki, ki so bili v tesnem stiku z okuženo perutnino. V prihodnosti je pomembno zgodnje prepoznavanje epidemij ptičje gripe in takojšnji poboj vse okužene in obolele perutnine. Potrebno je pripraviti krizni načrt za primer izbruha epidemije, pripraviti cepivo in zalogo protivirusnih zdravil. Članek povzema značilnosti človeške in ptičje gripe, načine širjenje in zaščito.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Objavljeno

2004-09-01

Kako citirati

Slemenjak, J., Pajnič, B., Novak, D., & Trampuž, A. (2004). Človeška in ptičja gripa: zakaj ptičja gripa ogroža človeštvo?. Obzornik Zdravstvene Nege, 38(3), 235–240. Pridobljeno od https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2508

Številka

Letn. 38 Št. 3 (2004)

Rubrike

Retrospektiva (arhiv)

Licenca

Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.