Ob 50-letnici visoke šole za zdravstvo univerze v ljubljani
Ključne besede:
zgodovina zdravstva, izobraževanje v zdravstvu, zdravstvene šolePovzetek
Članek opisuje 50-letno zgodovino Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani. Pričetek izobraževanja višjih zdravstvenih delavcev sega v leto 1954, ko so pričele z izobraževanjem Višja šola za medicinske sestre, Višja šola za fizioterapevte ter Višja šola za rentgenske pomočnike, ki so se leta 1962 združile v Višjo šolo za zdravstvene delavce. Leta 1964 se je dejavnost šole razširila še na izobraževanje višjih delavnih terapevtov in višjih sanitarnih tehnikov, leta 1985 na program stomatološko laboratorijske protetike ter leta 1987 na program ortopedske tehnike. Leta 1993 je Visoka šola za zdravstvo pod okriljem Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani organizirala fakultetni študij zdravstvene vzgoje. V študijskem letu 1996/97 se je začel izvajati program zdravstvene nege ginekološko-porodniške smeri (babištva). Danes ima Visoka šola za zdravstvo sedem oddelkov: Oddelek za babištvo, Oddelek za delovno terapijo, Oddelek za fizioterapijo, Oddelek za ortopedsko tehniko, Oddelek za radiologijo, Oddelek za sanitarno inženirstvo, Oddelek za zdravstveno nego. V članku je ločeno opisana zgodovina vsakega oddelka posebej. Ob ustanovitvi leta 1954 je bilo na vseh treh višjih šolah vpisanih skupno 108 študentov, sedaj se na Visoki šoli za zdravstvo šola 2272 študentov. Po visokošolskem strokovnem študijskem programu je od leta 1996 do konca leta 2003 končalo 2258 študentov. Poudarjen je pomen šolanja zdravstvenih delavcev na visokošolskem strokovnem študijskem nivoju za sodobno delovanje in razvoj zdravstva v Sloveniji.Prenosi
Metrike
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.