Zagovorništvo v zdravstveni negi s poudarkom na paliativni oskrbi pacientov z rakom
Povzetek
Pri paliativnem zdravljenju bolnikov z rakom je kvaliteta sprejemanja odločitev bistvenega pomena. Ko so pacientu ponujene invazivne oblike zdravljenja, se mora odločati med koristmi zdravljenja, sopojavi zdravljenja in kvaliteto življenja. Ravno zaradi naštetih razlogov je nemogoče prezreti zelo pomembne in potrebne vloge medicinske sestre kot zagovornice pacientov. Zagovorništvo opravljajo številne profesionalne in prostovoljne skupine, ki delujejo znotraj ali zunaj sistema zdravstvenega varstva. Vsi ti zagovorniki imajo jasno definirano vlogo. V nasprotju z jasno definirano vlogo zagovorništva pri omenjenih skupinah so pomen in modeli zagovorništva v zdravstveni negi nejasni, vsem modelom pa je skupno, da temeljijo na osebni avtonomiji. Teoretiki, učitelji in praktiki v zdravstveni negi promovirajo medicinsko sestro kot »idealno« zagovornico pacientov. Razlogi so sledeči: zagovorništvo pacientov je tradicionalna vloga za medicinsko sestro, medicinske sestre imajo najboljše mesto znotraj zdravstvenega tima za delovanje v vlogi zagovornika pacientov, medicinske sestre znajo zagovarjati paciente ter medicinske sestre in pacienti so lahko partnerji v zagovorništvu. A čeprav si morda profesija zdravstvene nege to vlogo formalno pripisuje, potrebuje medicinska sestra za delovanje v vlogi zagovornika in za bodoči karierni razvoj te vloge podporo javnosti in zakonodaje. Do takrat pa bo zagovorništvo zanjo predstavljalo tvegano poklicno pot.Prenosi
Metrike
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.