Uporaba vitaminskih dodatkov v prehrani
Povzetek
V današnjem času potekajo intenzivne raziskave vitaminov in mineralov, in sicer predvsem na dveh področjih: preučujejo vlogo vitaminov in mineralov v preprečevanju srčno-žilnih in rakavih bolezni in ugotavljajo njihov optimalni dnevni vnos. V prispevku sta predstavljeni obe področji preučevanja vitaminskih dopolnil. Vlogo vitaminov v preprečevanju srčno-žilnih in rakavih bolezni predstavlja pregled literature s tega področja. V številnih raziskavah se je pokazal zaščitni učinek uživanja sadja in zelenjave na pojavnost rakavih in srčno-žilnih bolezni. Tuje raziskave, v katerih so osebe prejemale dodatke vitaminov, ne dajejo tehtnih dokazov o koristnem delovanju le-teh. Članek predstavlja rezultate študije glede uporabe vitaminskih in mineralnih dopolnil med naključno anketiranimi odraslimi prebivalci Slovenije. V anketi, ki je bila izvedena pri naključnih osebah v petih slovenskih mestih, smo preučili, kako razširjena je uporaba vitaminskih in mineralnih dopolnil v prehrani anketirancev. Ugotovili smo, da 12 % anketirancev redno dnevno uporablja vitaminska in mineralna dopolnila, tedensko jih uporablja 27 %, 38 % anketiranih pa uporablja ta dopolnila le v izrednih primerih (bolezen). Med rednimi uživalci jih 63 % omenjene pripravke uživa že več let. Pri ugotavljanju vzrokov za uživanje vitaminskih in mineralnih dopolnil pri 42 % anketiranih prevladuje mnenje o zvečanju odpornosti organizma, sledi premagovanje fizičnih naporov (12,8 %), izboljšanje storilnosti in koncentracije (11,4 %) in izboljšanje razpoloženja (9,4 %). 50 % anketirancev ocenjuje, da z jemanjem vitaminov in mineralov bistveno izboljšajo svoje zdravje. 86 % anketirancev se zaveda, da je kljub rednemu uživanju vitaminskih dopolnil potrebno redno vsakodnevno uživati tudi sadje in zelenjavo.Prenosi
Metrike
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.