Dejavniki stresa med študenti
Povzetek
Neljubi sopotnik današnjega načina življenja je nedvomno stres, ki je neizogiben pojav uveljavitveno usmerjene družbe, kamor lahko uvrstimo tudi populacijo študentov. Študenti morajo izpolnjevati zahteve iz okolja, hkrati pa se soočajo z lastnimi sposobnostmi in interesi. Znaki stresa se lahko izražajo na različne načine in lahko vodijo do resnih zdravstvenih zapletov. Z namenom, da bi ugotovili dejavnike stresa med študenti, smo na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani izvedli študijo, s katero smo dobili preliminarni vpogled v obravnavano problematiko. V kvantitativnem delu raziskave je sodeloval 101 študent. Po razdelitvi izjav v štiri kategorije, predstavijo dejavnike stresa naslednje vrednosti: 24,2 % intrapersonalne, 18,7 % interpersonalne, 40,9 % šola/služba, 16,2 % širše okolje. Najpogosteje zabeleženi dejavniki stresa ne glede na kategorijo so: šola (21,8 %), izpiti (7,4 %), preobremenjenost v šoli ali na delovnem mestu (7,0 %), družinske težave (6,7 %), hiter tempo življenja (5,3 %), finance (5,1 %), prepiri z bližnjimi (4,6 %), zgodnje vstajanje in težave s partnerjem (3,9 %). Tekstovno gradivo za kvalitativno analizo smo pridobili iz petih delno strukturiranih intervjujev. Prepoznane so bile tri kategorije: stresorji, znaki in način reagiranja. Znotraj kategorij so bile prepoznane še posamezne dimenzije. Kot ključno ugotovitev bi lahko navedli, da stresa v kateri koli njegovi teoretični komponenti ni mogoče raziskovati ločeno od konteksta pojavitve in doživljanja. Rezultati so večplastni in poglabljajo problematiko stresa med študenti z doživljajskega zornega kota. Prispevek želi opozoriti na prisotnost različnih dejavnikov stresa med populacijo študentov in vodi k razmišljanju o rešitvah za zmanjšanje in obvladovanje težav, s katerimi se srečuje obravnavana populacija.Prenosi
Metrike
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.