Uporaba Edinburške lestvice poporodne depresije za presejanje očetov na poporodno depresijo
pilotna raziskava
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.2.3036Ključne besede:
rojstvo otroka, poporodno duševno zdravje, moškiPovzetek
Uvod: Mednarodne raziskave kažejo, da približno 10 % očetov kaže znake poporodne depresije v obdobju od štirih do šestih mesecev po rojstvu novorojenca. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali prevod in priredba Edinburške lestvice poporodne depresije nudi zanesljiv presejalni test za odkrivanje poporodne depresije pri novih očetih.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava. S prilagojeno prevedeno Edinburško lestvico poporodne depresije so bili anketirani očetje ob patronažnem obisku 4–6 mesecev po rojstvu otroka. Zajeti so bili vsi primerni kandidati v zdravstvenih domovih v Velenju in Črnučah v Ljubljani, in sicer med avgustom in decembrom 2019 (n = 80), realizacija vzorca je bila 51 (63 %). Koeficient Cronbach alfa za je znašal 0,931. Za analizo podatkov je bil uporabljen hi-kvadrat test.
Rezultati: Osem anketirancev (15,7 %) je zbralo dvanajst ali več točk in so zato bili ogroženi za razvoj poporodne depresije. Nihče od anketiranih ni poročal o misli ali namerah o samomoru. Povprečno število doseženih točk je bilo 6,76 (s = 3,99). Najvišje število zbranih točk je bilo 16, zbral jih je en anketiranec (n = 1, 1,96 %).
Diskusija in zaključek: Kljub majhnemu vzorcu, ki onemogoča posplošitev rezultatov, se v pilotni raziskavi ugotavlja podoben delež za poporodno depresijo rizičnih očetov kot v tujih raziskavah. Smiselno je torej obravnavati tudi duševno dobrobit očetov v prvem poporodnem letu, saj lahko stiska enega od partnerjev vpliva na celotno družino.
Prenosi
Metrike
Literatura
Asper, M. M., Carlberg, M., Hallen, N., Månsdotter, A., Carlberg, M., & Wells, M. B. (2018). Screening fathers for postpartum depression can be cost-effective: An example from Sweden. Journal of Affective Disorders, 241(1), 154–163. https://doi.org/10.1016/j.jad.2018.07.044 PMid:30121448
Bazemore, S. D., & Paulson, J. F. (2010). Prenatal and postpartum depression in fathers and its association with maternal depression: A meta-analysis. Journal of the American Medical Association, 303(19), 1961–1969. https://doi.org/10.1001/jama.2010.605 PMid:20483973
Bruno, A., Celebre, L., Mento, C., Rizzo, A., Silvestri, M. C., & De Stefano, R. (2020). When fathers begin to falter: A comprehensive review on paternal perinatal depression. International journal of Environmental Research and Public Health, 17(4), 1139–1157. https://doi.org/10.3390/ijerph17041139 PMid:32053929; PMCid:PMC7068539
Carlberg, M., Edhborg, M., & Lindberg, L. (2018). Paternal perinatal depression assessed by the Edinburgh Postnatal Depression Scale and the Gotland Male Depression Scale: Prevalence and possible risk factors. American Journal of Men's Health, 12(4), 720–729. https://doi.org/10.1177/1557988317749071 PMid:29350097; PMCid:PMC6131440
Dunford, E., & Granger, C. (2017). Maternal guilt and shame: Relationship to postnatal depression and attitudes towards helpseeking. Journal of Child & Family Studies, 26(6), 1692–1701. https://doi.org/10.1007/s10826-017-0690-z
Edmondson, O. J. H., Psychogiou, L., Vlachos, H., Netsi, E., & Ramchandani, P. G. (2010). Depression in fathers in the postnatal period: Assessment of the Edinburgh Postnatal Depression Scale as a screening measure. Journal of Affective Disorders, 125(1/3), 365–368.
https://dx.doi.org/10.1016%2Fj.jad.2010.01.069 PMid:20163873; PMCid:PMC2927780
Gawlik, S., Müller, M., Hoffmann, L., Dienes, A., Wallwiener, M., & Sohn, C. (2014). Prevalence of paternal perinatal depressiveness and its link to partnership satisfaction and birth concerns. Archives of Women's Mental Health, 17(1), 49–56. https://doi.org/10.1007/s00737-013-0377-4 PMid:24022743
Grey, P. B., Reece, J., Coore Desal, C., Dinnall-Johnson, T., Pellington, S., & Bateman, A. (2018). Patterns and predictors of depressive symptoms among Jamaican fathers of newborns. Social Psychiatry and Psychiatric Epidemiology, 53(10), 1063–1070. https://doi.org/10.1007/s00127-018-1566-2 PMid:30062481
Kamalifard, M., Hasanpoor, S., Kheiroddin, J. B., Panahi, S., & Payan, S. B. (2014). Relationship between fathers' depression and percieved social support and stress in postpartum period. Journal of Caring Sciences, 3(1), 57–66. https://doi.org/10.5681/jcs.2014.007.
Kiviruusu, O., Pietikäinen, J. T., Kylliäinen, A., Pölkki, P., Saarenpää-Heikkilä, O., & Marttunen, M. (2020). Trajectories of mothers' and fathers' depressive symptoms from pregnancy to 24 months postpartum. Journal of Affective Disorders, 260(1), 629–637. https://doi.org/10.1016/j.jad.2019.09.038 PMid:31542556
Koprivnik, P., & Plemenitaš, A. (2005). Pojavnost depresij v poporodnem obdobju v slovenskem vzorcu. Medicinski razgledi, 44(2), 139–45. Retrieved September 12, 2020 from https://medrazgl.si/pojavnost-depresij-v-poporodnemobdobju-v-slovenskem-vzorcu/
Newman, T. P., Hirst, J., & Darwin, Z. (2019). What enables or prevents women with depressive symptoms seeking help in the postnatal period. British Journal of Midwifery, 27(4), 219–227. https://doi.org/10.12968/bjom.2019.27.4.219
Matthey, S., Barnett, B., Kavanagh, D. J., & Howie, P. (2001). Validation of the Edinburgh Postnatal Depression Scale for men, and comparison of item endorsement with their partners. Journal of Affective Disorders, 64(2/3), 175–184. https://doi.org/10.1016/s0165-0327(00)00236-6.
Meltzer-Brody, S., & Stuebe, A. (2014). The long-term psychiatric and medical prognosis of perinatal mental illness. Best Practice & Research Clinical Ibstetrics & Gynaecology, 28(1), 49–60. https://doi.org/10.1016/j.bpobgyn.2013.08.009 PMid:24063973; PMCid:PMC3947371
Ramchandani, P. G., Psychogiou, L., Vlachos, H., Iles, J., Sethna, V., & Netsi, E. (2011). Paternal depression: An examination of its links with father, child and family functioning in the postnatal period. Depression and Anxiety, 28(1), 471–477. https://doi.org/10.1002/da.20814 PMid:21506206; PMCid:PMC3128925
Skočir, A. P. (2005). Glavne značilnosti poporodne depresije. Obzornik zdravstvene nege, 39(2), 119–129. Retrieved September 12, 2020 from https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2542
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
