Direktni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih v bolnišnici
opisna raziskava
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3082Ključne besede:
delovno okolje, psihofizično zdravje, medicinske sestre, tveganjaPovzetek
Uvod: V delovnem okolju na zdravje zaposlenih vplivajo indirektni in direktni psihosocialni dejavniki tveganja, ki določajo storilnost in učinkovitost zaposlenega. Namen raziskave je bil ugotoviti moč povezanosti direktnih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih v bolnišnici.
Metode: Izvedena je bila presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski instrument je bil uporabljen vprašalnik Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami in z regresijsko analizo moč neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih.
Rezultati: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ ali zgornjih udih (n = 44, 39,3 %), počutijo se preobremenjeni in utrujeni (n = 52, 46,6 %). S psihofizičnim
zdravjem zaposlenih se značilno povezujejo štirje od šestih direktnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, in sicer so ti delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (rs = 0,385, p < 0,01); obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (rs = 0,401, p < 0,01); delovna obremenitev in hitrost poteka dela (rs = 0,319, p < 0,01) in; odnos zaposlenega z nadrejenimi (rs = 0,261, p < 0,01). Psihofizično zdravje pojasnjujejo (R2 = 0,18, p < 0,01) delovno okolje, delovna oprema in fizične obremenitve (R2 = 0,15, p < 0,05) ter obremenitve kot posledica sociodemografskih okoliščin (R2 = 0,08, p < 0,05).
Diskusija in zaključek: Anektirani potrebujejo več neposrednega nadzora, boljše upoštevanje njihovega mnenja pri odločanju na nivoju organizacije in večjo prilagoditev časovnih rokov pri delu. Preobremenjenost in utrujenost izhajata predvsem iz nočnega dela, najpogostejša težava z zdravjem – bolečine v vratu, ramenih in rokah – pa je povezana z dvigovanjem bremen in prekratkimi odmori med delom.
Prenosi
Metrike
Literatura
Andersen, M., Lønning, K., Bjørnelv, G. M., & Fagerström, L. (2016). Nursing intensity and costs of nurse staffing demonstrated by the RAFAELA system: Liver vs. kidney transplant recipients. Journal of Nursing Management, 24(6), 798–805. https://doi.org/10.1111/jonm.12384 PMid:27162168
Baljoon, R. A., Banjar, H. E., & Banakhar, M. A. (2018). Nurses'work motivation and the factors affecting it: A scoping review. International Journal of Nursing & Clinical Practices, 5(277), 1–10. https://doi.org/10.15344/2394-4978/2018/277
Cho, S. H., Park, M., Jeon, S. H., Chang, H. E., & Hong, H. J. (2014). Average hospital length of stay, nurses' work demands, and their health and job outcomes. Journal of Nursing Scholarship, 46(3), 199–206. https://doi.org/10.1111/jnu.12066 PMid:24502556
Čehovin Zajc, J., & Kohont, A. (2017). Impacts of work intensity on employees' quality of work, life and health. Teorija in praksa, 54(2), 209–223.
D'Agostin, F., & Negro, C. (2016). Symptoms and musculoskeletal diseases in hospital nurses and in a group of university employees: A cross sectional study. International Journal of Occupational Safety and Ergonomics, 23(2), 274–284. https://doi.org/10.1080/10803548.2016.1198092 PMid:27277971
De Oliveira, L. B., Lopes de Sousa, A. F., da Cruz Silva, W., Silva, G.B., Guimaraes, M. S. O., & Batista Moura, M. E. (2014). Nurses health and safety: Ergonomic risks in critical hospital units. Journal of Nursing UFPE / Revista de Enfermagem, 8(8), 2633–2637.
Ellapen, T. J., & Narsigan, S. (2014). Work related musculoskeletal disorders among nurses: Systematic review. Journal of Ergonomics,4(2), 1–6. https://doi.org/10.4172/2165-7556.S4-003
Er, F., & Sokmen, S. (2018). Investigation of the working conditions of nurses in public hospitals on the basis of nursefriendly hospital criteria. International Journal of Nursing Sciences, 5(2), 206–212. https://doi.org/10.1016/j.ijnss.2018.01.001 PMid:31406826; PMCid:PMC6626204
Fiedler, K. M., Weir, P. L., van Wyk, P. M. & Andrews, D. M. (2012). Analyzing what nurses do during work in a hospital setting: A feasibility study using video. Work, 43(4), 515–523. https://doi.org/10.3233/WOR-2012-1419 PMid:22927611
Freimann, T., Coggon, D., Merisalu, E., Animagi, L., & Paasuke, M. (2013). Risk factors for musculoskeletal pain amongst nurses in Estonia: A cross-sectional study. BMC Musculoskeletal Disorders, 14(1), pp. 1–13. https://doi.org/10.1186/1471-2474-14-334 PMid:24289649; PMCid:PMC4219579
Galletta, M., Portoghese, I., Ciuffi, M., Sancassiani, F., D' Aloja, E., & Campagna, M. (2016). Working and environmental factors on job burnout: A cross-sectional study among nurses. Clinical Practice and Epidemiology in Mental Health, 12, 132–141. https://doi.org/10.2174/1745017901612010132 PMid:27990173; PMCid:PMC5120375
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije. (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Kralj, A., Sedmak, M., Kotnik, V., Medica, K., Sekloča, P., Medarič, Z., et al. (2011). Analiza stanja psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v mikro, malih in srednje velikih podjetjih. Retreived May 14, 2018 from http://www.ir-rs.si/f/docs/Razvojni_projekti/Studija_MSP.pdf
Liira, J., Verbeek, J. H., Costa, G., Driscoll, T. R., Sallinen, M., Isotalo, L. K., & Ruotsalainen, J. H. (2014). Pharmacological interventions for sleepiness and sleep disturbances caused by shift work. Cochrane Database of Systematic Reviews, 12(8), 1–69. https://doi.org/10.1002/14651858.CD009776.pub2 PMid:25113164
Mark, P. & Smith, A. P. (2011). Occupational stress, job characteristics, coping, and the mental health of nurses. British Journal of Health Psychology, 17(3), 505–521. https://doi.org/10.1111/j.2044-8287.2011.02051.x PMid:22107162
Martins Pereira, S., Teixeira, C. M., Carvalho, A. S., Hernandez-Marrero, P., & Null, N. (2016). Compared to palliative care, working in intensive care more than doubles the chances of burnout: Results from a nationwide comparative study. Plos One, 11(9), 1–21. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0162340 PMid:27612293; PMCid:PMC5017676
Min, A., Yoon, Y. S., & Hong, H. C. (2019). Association between nurses' breaks, missed nursing care and patient safety in Korean hospitals. Journal of Nursing Management, 28(8), 1–9. https://doi.org/10.1111/jonm.12831 PMid:31350775
Peršolja, M., Mišmaš, A., & Jurdana, M. (2018). Povezava med neprespanostjo in delazmožnostjo zaposlenih v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege, 5(1), 8–17. https://doi.org/10.14528/snr.2018.52.1.186
Portoghese, I., Galletta, M., Coppola, R. C., Finco, G., & Campagna, M. (2014). Burnout and workload among health care workers: The moderating role of job control. Safety and Health at Work, 5(3), 152–157. https://doi.org/10.1016/j.shaw.2014.05.004 PMid:25379330; PMCid:PMC4213899
Raziq, A., & Maulabakhsh, R. (2015). Impact of working environment on job satisfaction. Procedia Economics and Finance, 23, 717–725. https://doi.org/10.1016/S2212-5671(15)00524-9
Ritter, D. (2011). The relationship between healthy work environments and retention of nurses in a hospital setting. Journal of Nursing Management,19(1), 27–32. https://doi.org/10.1111/j.1365-2834.2010.01183.x PMid:21223402
Rollins, J. A. (2015). The 12-Hour Shift. Pedriatic nursing, 41(4), 162–164.
Šprah, L. & Dolenc, B. (2014). Orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (orodje OPSA). Retrieved February 21, 2018 from https://dmi.zrc-sazu.si/sites/default/files/opsa_vprasalnik.pdf
Witkoski, A., & Vaughan Dickson, V. (2010). Hospital staff nurses' work hours, meal periods, and rest breaks: A review from an occupational health nurse perspective. AAOHN Journal, 58(11), 489–497. https://doi.org/10.1177/216507991005801106 PMid:21053797
Yan, P., Yang, Y., Zhang, L., Li, F., Huang, A., Wang, Y., ... Yao, H. (2018). Correlation analysis between work-related musculoskeletal disorders and the nursing practice environment, quality of life, and social support in the nursing professionals. Medicine, 97(9), 1–6. https://doi.org/10.1097/MD.0000000000010026 PMid:29489648; PMCid:PMC5851758
World Medical Association. (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
