Medpoklicno sodelovanje v interdisciplinarnih zdravstvenih timih
kvantitativna opisna raziskava
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.1.3106Ključne besede:
timsko delo, zdravstveni delavci, medsebojni odnosi, medsebojna razmerja, komunikacijaPovzetek
Uvod: Sodobni čas prinaša nove koncepte delovne kulture in nove oblike sodelovanja v interdisciplinarnih timih in prav medsebojna komplementarnost ter razumevanje spretnosti posameznih poklicnih skupin so kazalnik uspešnega medpoklicnega sodelovanja. Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti procesa medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenih timih in identificirati ključne komponente dobrega sodelovanja.
Metode: V neeksperimentalni opisni kvantitativni raziskavi je bil uporabljen prirejen vprašalnik za oceno medpoklicnega sodelovanja v interdisciplinarnih timih. V priložnostni vzorec sta bila zajeta 203 zdravstvena delavca. Od tega je bilo 147 (72,4 %) medicinskih sester, 27 (13,3 %) zdravnikov in 29 (14,3 %) drugih zdravstvenih sodelavcev. Podatki so bili analizirani z osnovno deskriptivno statistiko, korelacijskim koeficientom (Spermanova korelacija), Kolmogorov-Smirnovovim in Shapiro-Wilkovim testom ter Mann-Whitneyjev U-testom.
Rezultati: Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike o stopnji zadovoljstva med zdravstvenimi poklici. V povprečju so najbolj zadovoljni zdravniki s svojim sodelovanjem tako z medicinskimi sestrami (x = 3,03, s = 0,26) kot z drugimi zdravstvenimi sodelavci (x = 2,86, s = 0,22). Najmanj zadovoljne so medicinske sestre s sodelovanjem z zdravniki (x = 2,36, s = 0,42).
Diskusija in zaključek: Na osnovi rezultatov smo dobili vpogled v oceno trenutne stopnje sodelovanja v interdisciplinarnem timu, pri čemer so zdravniki optimistični v oceni sodelovanja, v nasprotju pa so medicinske sestre v svoji oceni bolj kritične. Različni pogledi in odnos zdravstvenih delavcev do sodelovanja kažejo potrebo po umestitvi teme poklicnega sodelovanja v formalno izobraževanje.
Prenosi
Metrike
Literatura
Bowles, D., McIntosh, G., Hemrajani, R., Yen, M. S., Phillips, A., Schwartz, N., ... Dow, A. W. (2016). Nurse-physician collaboration in an academic medical centre: The influence of organisational and individual factors. Journal of Interprofesional Care, 30(5), 655–660. https://doi.org/10.1080/13561820.2016.1201464 PMid:27388560
Brečko, B. (2018). Zadovoljstvo stanovalcev, svojcev in zaposlenih v domu upokojencev Špesov dom Vojnik (magistrska naloga). Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Maribor. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72872
Ciemins, E. L., Brant, J., Kersten, D., Mullette, E., & Dickerson, D. (2016). Why the interdisciplinary team approach works: Insights from complexity science. Journal of Palliative Medicine, 19(7). https://doi.org/10.1089/jpm.2015.0398 PMid:27104490
Foster, R., & Macleod Clark, J. (2015). Moderating the stereotypical views of health and social care students: The role of interprofessional education. Journal of Interprofesional Care, 29(1), 34–40. https://doi.org/10.3109/13561820.2014.936059 PMid:25006869
Foth, T., Block, K., Stamer, M., & Schmacke, N. (2015). The long way toward cooperation: Nurses and family physicians in Northern Germany. Global Qualitative Nursing Research, 2. https://doi.org/10.1177/2333393614565185 PMid:28462297; PMCid:PMC5342292
Halbert, J. D. (2017). Exploring if inter-professional collaboration can predict burnout in health care. Michigan: Proquest. Retrieved from https://search.proquest.com/docview/1989734755?pq-origsite=gscholar&fromopenview=true
Huq, J. L., Reay, T., & Chreim, S. (2017). Protecting the paradox of interprofessional collaboration. Organization Studies, 38(3/4), 513–538. https://doi.org/10.1177/0170840616640847
Ilić, I. M., Arandjelović, M. Ž., Jovanović, J. M., & Nešić, M. M. (2017). Relationships of work-related psychosocial risks, stress, individual factors and burnout: Questionnaire survey among emergency physicians and nurses. Medycyna Pracy, 68(2), 167–178. https://doi.org/10.13075/mp.5893.00516 PMid:28345677
Kamenšek, T., Kavčič, M., & Domanjko, B. (2020). Vpliv medpoklicnega izobraževanja medicinskih sester na njihovo medpoklicno sodelovanje: Sistematični pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 54(2), 153–163. https://doi.org/10.14528/snr.2020.54.2.2980
Kenaszchuk, C., Reeves, S., Nicholas, D., & Zwarenstein, M. (2010). Interprofessional collaboration scale: Validity and reliability of a multiple-group measurement scale for interprofessional collaboration. BMC Health Services Research, 10(83). https://doi.org/10.1186/1472-6963-10-83 PMid:20353577; PMCid:PMC2867963
Kendall-Gallagher, D., Reeves, S., Alexanian, J. A., & Kitto, S. (2017). A nursing perspective of interprofessional work in critical care: Findings from a secondary analysis. Journal of Critical Care, 38, 20–26. https://doi.org/10.1016/j.jcrc.2016.10.007 PMid:27835799žž
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije. (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Korenčan, A. (2020). Učinkovitost interdisciplinarnih timov v slovenskem zdravstvu (magistrska naloga). Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Maribor. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=77742&lang=slv
Pullon, S., Morgan, S., Macdonald, L., McKinlay, E., & Gray, B. (2016). Observation of interprofessional collaboration in primary care practice: A multiple case study. Journal of Interprofessional Care, 30(6), 787–794. https://doi.org/10.1080/13561820.2016.1220929 PMid:27797634
Reeves, S., Pelone, F., Harrison, R., Goldman, J., & Zwarenstein, M. (2017). Interprofessional collaboration to improve professional practice and healthcare outcomes. Cochrane Database Systematic Reviews, 6(6). https://doi.org/10.1002/14651858.CD000072.pub3 PMid:28639262; PMCid:PMC6481564
Rojko, H. (2019). Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov za boljšo kulturo varnosti pacientov (magistrska naloga). Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede. Retrieved from https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=74387
Romijn, A., Teunissen, P. W., de Bruijne, M. C., Wagner, C., & de Groot, C. J. M. (2016). Interprofessional collaboration among care professionals in obstetrical care: Are perceptions aligned. BMJ Quality & Safety, 27(4), 279–286. https://doi.org/10.1136/bmjqs-2016-006401 PMid:28951532; PMCid:PMC5867446
Schot, E., Tummers, L., & Noordegraaf, M. (2019). Working on working together. A systematic review on how healthcare professionals contribute to interprofessional collaboration. Journal of Interprofesional Care, 34(3), 332–342. https://doi.org/10.1080/13561820.2019.1636007 PMid:31329469
Serrano-Gemes, G., & Rich-Ruiz, M. (2017). Intensity of interprofessional collaboration among intensive care nurses at a tertiary hospital. Enfermería Intensiva, 28(2), 48–56. https://doi.org/10.1016/j.enfie.2016.10.002
Strauss, M., Goriup, J., Križmarić, M., & Koželj, A. (2018). Sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki: Ocene študentov zdravstvene nege in medicine. Obzornik zdravstvene nege, 52(4), 225–232. https://doi.org/10.14528/snr.2018.52.2.170
Veingerl Čič, Ž. (2017). Model upravljanja individualne uspešnosti zaposlenih s poudarkom na celovitih metodah razvoja zaposlenih in njegov vpliv na psihično dobro počutje v podjetjih storitvene dejavnosti (doktorska disertacija). Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta, Maribor. Retrieved from https://dk.um.si/Dokument.php?id=113368
Vestergaard, E., & Nørgaard, B. (2018). Interprofessional collaboration: An exploration of possible prerequisites for successful implementation. Journal of Interprofesional Care, 32(2), 185–195. https://doi.org/10.1080/13561820.2017.1363725 PMid:29144793
Wieser, H., Mischo-Kelling, M., Vittadello, F., Cavada, L., Lochner, I. Fink, V., … Reeves, S. (2019). Perceptions of collaborativ relationships between seven different health care professions in Northern Italy. Journal of Interprofesional Care, 33(2), 133–142. https://doi.org/10.1080/13561820.2018.1534810 PMid:30346847
World Medical Association. (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.