Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših odraslih v domačem okolju
pregled literature
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.1.3164Ključne besede:
nevarnost padcev, starejši, preventiva, patronažno varstvoPovzetek
Uvod: Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti opravlja oceno tveganja za padce pri starejših odraslih in svetuje o ustreznih ukrepih za preprečevanje padcev doma. Namen raziskave je bil raziskati najučinkovitejše ukrepe za preprečevanje padcev in najpogostejše dejavnike tveganja za padce v domačem
okolju.
Metode:: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in SAGE s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Iskanje literature je potekalo od aprila do oktobra 2019. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili priporočila PRISMA.
Rezultati: Izmed 347 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 izvirnih znanstvenih člankov in pregledov literature. En članek smo razvrstili v nivo 1, deset pa v nivo 4. Identificirane so bile glavna kategorija »padci pri starejših odraslih« in tri podkategorije: »pogostost padcev«, »dejavniki tveganja« in »ukrepi za preprečevanje padcev«. Pri odraslih, starejših od 65 let, smo ugotovili veliko dejavnikov, ki prispevajo k večjemu tveganju za padce, ter tudi učinkovite ukrepe za preprečevanje padcev v domačem okolju.
Diskusija in zaključek: Padci imajo lahko zdravstvene, socialne in ekonomske posledice na ljudi in družbo, zato je na tem področju še veliko možnosti za raziskovanje. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja in ukrepov za preprečevanje padcev je za diplomirano medicinsko sestro v patronažni dejavnosti izredno pomembno, saj je taka obravnava kakovostna, celostna in varna. Raziskava prispeva k izboljševanju klinične prakse pri delu s starejšimi odraslimi v domačem okolju.
Prenosi
Metrike
Literatura
Centers for Disease Control and Prevention (CDC). (2015). A home fall prevention checklist for older adults. https://www.cdc.gov/steadi/pdf/check_for_safety_brochure-a.pdf
Clarivate Analytics. (2018). EndNote online: Help documentation. https://support.clarivate.com/Endnote/s/article/EndNoteonline-Help-Documentation?language=en_US
Fink, A., Jelen-Jurič, J., & Kolar, J. (2012). Zdravstvena nega starostnika: učbenik za izbirni modul zdravstvena nega v geriatrični dejavnosti v programu zdravstvena nega. Grafenauer.
Gale, C. R., Westbury, L. D., Cooper, C., & Dennison, E. M. (2018). Risk factors for incident falls in older men and women: The English longitudinal study of ageing. BMC Geriatrics, 18(1), Article 117. https://doi.org/10.1186/s12877-018-0806-3 PMid:29769023; PMCid:PMC5956831
Horvat, M., Mihevc Ponikvar, B., & Krajnc, A. (2021). Navodilo za izvajanje, beleženje in obračunavanje storitev v patronažnem varstvu (pp. 22–26). Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Ibrahim, K., Cox, N. J., Stevenson, J. M., Lim, S., Fraser, S. D., & Roberts, H. C. (2021). A systematic review of the evidence for deprescribing interventions among older people living with frailty. BMC Geriatrics, 21(1), Article 258. https://doi.org/10.1186/s12877-021-02208-8 PMid:33865310; PMCid:PMC8052791
Kim, S. H. (2016). Risk factors for severe injury following indoor and outdoor falls in geriatric patients. Archives of Gerontology and Geriatrics, 62, 75–82. https://doi.org/10.1016/j.archger.2015.10.003 PMid:26553485
King, A. I., Boyd, M. L., Dagley, L., & Raphael, D. L. (2018). Implementation of a gerontology nurse specialist role in primary health care: Health professional and older adult perspectives. Journal of Clinical Nursing, 27(3/4), 807–818. https://doi.org/10.1111/jocn.14110 PMid:29052288
Kyrdalen, I. L., Thingstad, P., Sandvik, L., & Ormstad, H. (2019). Associations between gait speed and well-known fall risk factors among community-dwelling older adults. Physiotherapy Research International, 24(1), Article e1743. https://doi.org/10.1002/pri.1743 PMid:30198603
Lee, C. Y., Chen, L. K., Lo, Y. K., Liang, C., Chou, M. Y., Lo, C. C., Huang, C. - T., & Lin, Y. T. (2011). Urinary incontinence: An underrecognized risk factor for falls among elderly dementia patients. Neurourology and Urodynamics, 30(7), 1286–1290. https://doi.org/10.1002/nau.21044 PMid:21538498
Li, L., Sun, N., Yu, L., Dong, X., Zhao, J., & Ying, Y. (2020). The needs of older adults with disabilities with regard to adaptation to aging and home care: Questionnaire study. JMIR Rehabilitation and Assistive Technologies, 7(2), Article e16012. https://doi.org/10.2196/16012 PMid:33104000 PMCid:PMC7652685
Mayo Clinic Staff. (2022). Falls prevention: Simple tips for prevent falls. https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/healthy-aging/in-depth/fall-prevention/art-20047358
Medved, T. (2019). Navodila za poročanje podatkov v času projektnih aktivnosti: ocena tveganja za padce. Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Moher, D., Shamseer, L., Clarke, M., Ghersi, D., Liberati, A., Petticrewe, M., Shekelle, P., Stewart, L. A., & PRISMA-P Group (2015). Preferred reporting items for systematic review and meta-analysis protocols (PRISMA-P) 2015 statement. Systematic Reviews, 4, Article 1. https://doi.org/10.1186/2046-4053-4-1 PMid:25554246; PMCid:PMC4320440
Mojtaba, M., Alinaghizadeh, H., & Rydwik, E. (2018). Downton fall risk index during hospitalisation is associated with fallrelated injuries after discharge: A longitudinal observational study. Journal of Physiotherapy, 64(3), 172–177. https://doi.org/10.1016/j.jphys.2018.05.005 PMid:29914804
Ng, C. A., Fairhall, N., Wallbank, G., Tiedemann, A., Michaleff, Z. A., & Sherrington, C. (2019). Exercise for falls prevention in community-dwelling older adults: Trial and participant characteristics, interventions, and bias in clinical trials from a systematic review. BMJ Open Sport & Exercise Medicine, 5(1), Article e000663. https://doi.org/10.1136/bmjsem-2019-000663 PMid:31908838; PMCid:PMC6936986
Nithman, R. W., & Vincenzo, J. L. (2019). How steady is the STEADI: Inferential analysis of the cdc fall risk toolkit. Archives of Gerontology and Geriatrics, 83, 185–194. https://doi.org/10.1016/j.archger.2019.02.018 PMid:31075677
Olij, B. (2019, October 8). The Impact and Prevention of Fall- Related Injuries among Older Adults. http://hdl.handle.net/1765/119823
Phelan, E. A., & Ritchey, K. (2018). Fall prevention in community: Dwelling older adults. Annals of Internal Medicine, 169(11), ITC81–ITC96. https://doi.org/10.7326/AITC201812040 PMid:30508457
Polit, D. F., & Beck, C. T. (2018). Essentials of nursing research: Appraising evidence for nursing practice. Wolters Kluwer Health.
Ramovš, K., Ramovš, J., Voljč, B., Švab, B., Lipar, T.,& Ramovš, A. (2017). Preprečevanje padcev v starosti: priročnik za člane učnih skupin. Inštitut Antona Trstenjaka za Gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.
Ribeiro, E. A. M., Ribeiro, E. E., Viegas, K., Teixeira, F., Franciele, G., Montagner, F. S., Mota, K. M., Barbisan, F., Mânica da Cruz, & I. B., de Paza, J. A. (2013). Functional, balance and health determinants of falls in a free-living community amazon riparian elderly. Archives of Gerontology and Geriatrics, 56(2), 350–357. https://doi.org/10.1016/j.archger.2012.08.015 PMid:22995340
Rok-Simon, M. (2020). Padci starejših odraslih: naraščajoči problem javnega zdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/padci_pri_starejsih_2019_publikacija_oblikovano_2020_koncna_mrs.pdf
Sarmiento, K., & Lee, R., 2017. STEADI: CDC’s approach to make older adult fall prevention part of every primary care practice. Journal of Safety Research, 63, 105–109. https://doi.org/10.1016/j.jsr.2017.08.003 PMid:29203005; PMCid:PMC6239204
Sotoudeh, G. R., Mohammadi, R., Mosallanezhad, Z., Viitasara, Ej. & Soares J. J. F. (2018). The prevalence, circumstances, and consequences of unintentional falls among elderly iranians: A population study. Archives of Gerontology and Geriatrics, 79, 123–130. https://doi.org/10.1016/j.archger.2018.08.001 PMid:30205318
Stubbs, B., Brefka, S. & Denkinger, M. D., 2015. What works to prevent falls in community-dwelling older adults: Umbrella review of meta-analyses of randomized controlled trials. Physical Therapy, 95(8), 1095–1110. https://doi.org/10.2522/ptj.20140461 PMid:25655877
Talarska, D., Strugała, M., Szewczyczak, M., Tobis, S., Michalak, M., Wróblewska, I. & Wieczorowska – Tobis, K. (2017). Is independence of older adults safe considering the risk of falls? BMC Geriatrics, 17(1), Article 66. https://doi.org/10.1186/s12877-017-0461-0 PMid:28288563; PMCid:PMC5348870
Tchalla, A. E., Lachal., F., Cardinaud, N., Saulnier, I., Bhala, D., Roquejoffre, A., Rialle, V., Preux, P. M., & Dantoine, T. (2012). Efficacy of simple home-based technologies combined with a monitoring assistive center in decreasing falls in a frail elderly population: Results of the esoppe study. Archives of Gerontology and Geriatrics, 55(3), 683–689. https://doi.org/10.1016/j.archger.2012.05.011 PMid:22743136
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Voljč, B. (2016). Javno-zdravstveni pomen padcev med starejšimi in preventivne usmeritve v Sloveniji: analitsko poročilo v okviru Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji. http://www.staranje.si/sites/www.staranje.si/files/upload/images/analitsko_porocilo3-_padci_0.pdf
World Health Organization (WHO). (2021). Falls prevention in older age. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/falls
Wu, H. & Ouyang, P., 2017. Fall prevalence, time trend and its related risk factors among elderly people in China. Archives of Gerontology and Geriatrics, 73, 294–299. https://doi.org/10.1016/j.archger.2017.08.009 PMid:28910753
Zdravstveno statistični letopis Slovenije 2020. (2022). https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/03/zdravstveni_statisticni_letopis_2020.pdf.
Zhao, Y. L. Bott, M., He, J., Heejung, K., Park, S. H., & Dunton, N. (2019). Evidence on fall and injurious fall prevention interventions in acute care hospitals. The Journal of Nursing Administration, 49(2), 86–92. https://doi.org/10.1097/NNA.0000000000000715 PMid:30633063
Zupančič, V., Ljubič A., Milavec Kapun, M. & Štemberger Kolnik T., 2018. Raziskovanje na področju patronažne zdravstvene nege v Sloveniji v obdobju od 2007 do 2016: pregled literature. Obzornik zdravstvene nege, 52(4), 264–281. https://doi.org/10.14528/snr.2018.52.3.211
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
