Samoocena usposobljenosti medicinskih sester za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah
primerjava med novozaposlenimi in zaposlenimi več kot eno leto
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.4.3175Ključne besede:
profesionalne kompetence, samoocena, prehod, zdravstvena nega, medicinske sestre novinke, mentorstvoPovzetek
Uvod: Od novozaposlenih medicinskih sester se velikokrat pričakuje, da bodo delovale enako kompetentno kot izkušene. Namen raziskave je bil preučiti razliko pri samooceni usposobljenosti za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah med novozaposlenimi medicinskimi sestrami in zaposlenimi več kot eno leto.
Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna kvantitativna metoda. S spletnim vprašalnikom je bilo izvedeno anketiranje na priložnostnem vzorcu 98 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani na podlagi vprašalnika »Percepcija zdravstvene oskrbe v akutnih situacijah« (ang. Perception to Care in Acute Situations). Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike in Mann Whitneyjevega U-testa, Kruskal Wallisovega H-testa. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila p < 0,05.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so novozaposlene medicinske sestre zdravstveno oskrbo v akutnih situacijah samoocenile slabše kot medicinske sestre, zaposlene več kot leto dni (U=271,000, p < 0,001). Ugotovitve kažejo tudi razliko v samooceni usposobljenosti med medicinskimi sestrami z malo izkušnjami v akutnih situacijah in tistimi z veliko izkušnjami (U=293,000, p < 0,001).
Diskusija in zaključek: Novozaposlene medicinske sestre se v začetku ne počutijo dovolj sposobne za samostojno delo v akutnih situacijah. Ugotovljeno je bilo, da na samooceno usposobljenosti medicinskih sester vplivajo spol, starost, delovna področja in predhodne izkušnje z akutnimi situacijami. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na vrsto izzivov, s katerimi se soočajo novozaposlene medicinske sestre in na pomen mentoriranja v zdravstveni negi.
Prenosi
Metrike
Literatura
Babuder, D. (2016). Lastnosti mentorja in mentoriranca z njunih medsebojnih vidikov: opisana raziskava mnenj dijakov, študentov in mentorjev. Obzornik zdravstvene nege, 50(4), 327−335. https://doi.org/10.14528/snr.2016.50.4.95
Bitežnik, N. (2018). Pomen izobraževanja in usposabljanja v zdravstveni negi po zaključenem formalnem izobraževanju (diplomsko delo). Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Jesenice.
Charette, M., Goudreau, J., & Bourbonnais, A. (2019). How do new graduated nurses from a competency based program demonstrate their competencies: A focused ethnography of acute care settings. Nurse Education Today, 79, 161−167. https://doi.org/10.1016/j.nedt.2019.05.031 PMid:31132728
Hussein, R., Everett, B., Ramjan, L. M., Hu, W., & Salamonson, Y. (2017). New graduate nurses‘ experiences in a clinical specialty: A follow up study of newcomer perceptions of transitional support. BMC Nursing, 16(42), 2−9. https://doi.org/10.1186/s12912-017-0236-0 PMid:28775671; PMCid:PMC5534089
Innes T., & Calleja P. (2018). Transition support for new graduate and novice nurses in critical care settings: An integrative review of the literature. Nurse Education in Practice, 30(2018), 62−72. https://doi.org/10.1016/j.nepr.2018.03.001 PMid:29571106
Kavčič, M. (2019). Usposabljanje diplomiranih medicinskih sester v prvih šestih mesecih zaposlitve na univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik (diplomsko delo). Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Jesenice.
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije. (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Luceno Moreno, L., Talavera Velasco, B., Garcia Albuerne, Y., & Martin Garcia, J. (2020). Symptoms of posttraumatic stress, anxiety, depression, levels of resilience and burnout in spanish health personnel during the COVID-19 Pandemic. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(15), Article 5514. https://doi.org/10.3390/ijerph17155514 PMid:32751624; PMCid:PMC7432016
Pravilnik o minimalnih pogojih usposobljenosti in pridobljenih pravic za poklice zdravnik, zdravnik specialist, zdravnik splošne medicine, doktor dentalne medicine, doktor dentalne medicine specialist, diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica in magister farmacije (n. d.). Retrieved January 23, 2023 from http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4302
Price, P., Jhangiani, R., & Chiang, I. (2015). Research Methods of Psychology (2nd Canadian Ed.). Victoria: BCampus. Retrieved August 2, 2023 from https://opentextbc.ca/researchmethods/.
Program pripravništva za poklic zdravstveni tehnik (1995). Uradni list RS, št. 47/1995 (11.8.1995). Retrieved January 23, 2023 from https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1995-01-2231/
Prosen, M. (2021). Teorije in strategije prehoda študentov zdravstvene nege v profesionalno prakso. In S. Rutar et al. (Eds.), Prehodi v različnih socialnih in izobraževalnih okoljih (pp. 469–486). Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-136-0.469-485
Sterner, A., Ramstrand, N., Palmer, L., & Hagiwara, M. A. (2021). A study of factors that predict novice nurses' perceived ability to provide care in acute situation. Nursing Open, 8(3), 1−12. https://doi.org/10.1002/nop2.871 PMid:33798279; PMCid:PMC8186698
Sterner A, Ramstrand N, Nyström M, Hagiwara M. A., & Palmér L. (2018). Novice nurses' perceptions of acute situations: A phenomenographic study. International Emergency Nursing, 40, 23−28. https://doi.org/10.1016/j.ienj.2017.12.001 PMid:29269291
Sterner, A., Säfström, E., Palmér, Nerrolyn Ramstrand, L., & Hagiwara, M. A. (2020). Development and initial validation of an instrument to measure novice nurses' perceived ability to provide care in acute situations – PCAS. BMC Nursing, 19, Article 13. https://doi.org/10.1186/s12912-020-0406-3 PMid:32095115; PMCid:PMC7027289
Smith, J. H., & Sweet, L. (2019). Becoming a nurse preceptor, the challenges and rewards of novice registered nurses in high acuity hospital environments. Nurse Eduction in Practice, 36, 101−107. https://doi.org/10.1016/j.nepr.2019.03.001 PMid:30901723
Škerjanec Hodak, A., & Repe, I. (2018). Izobraževanje novozaposlenih na oddelku intenzivne terapije. Acta Anasthesiologica Emonica, 1(1), 104−106. https://www.kclj.si/dokumenti/izobrazevanje.pdf
Ten Hoeve Y., Kunnen S., Brouwer J., & Roodbol P. F. (2018). The voice of nurses: Novice nurses' first experiences in a clinical setting: A longitudinal diary study. Journal of Clinical Nursing, 27(7/8), 1612–1626. https://doi.org/10.1111/jocn.14307 PMid:29446496
World Medical Association. (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
