Medkulturna kompetentnost v pediatrični onkološki zdravstveni negi
deskriptivnointerpretativna raziskava
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.3.3245Ključne besede:
medkulturnost, pediatrija, zdravstvena nega, onkologija, kulturne kompetencePovzetek
Uvod: Medicinske sestre v pediatrični onkološki zdravstveni negi se srečujejo s pacienti in njihovimi družinami iz različnih kulturnih okolij. Namen raziskave je bil preučiti ključne elemente medkulturne zdravstvene oskrbe, ki jih prepoznavajo medicinske sestre v pediatrični onkologiji, ter izzive, s katerimi se srečujejo v praksi.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem deskriptivno-interpretativnem pristopu. Podatki so bili pridobljeni z individualnimi, delno strukturiranimi intervjuji na namenskem vzorcu sedmih medicinskih sester z izkušnjami na področju pediatrične onkološke zdravstvene nege. Podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine.
Rezultati: Identificirali smo tri teme: (1) značilnosti medosebnih odnosov in medkulturno komunikacijo, (2) spregledane vidike medkulturne zdravstvene nege in (3) zaznavanje lastne medkulturne prakse. Zaposleni v onkološki pediatrični zdravstveni negi so medosebne odnose in medkulturno prakso označili kot zelo pomembno za razumevanje težav in zagotavljanje potreb onkoloških pacientov, zato je zelo pomembnozačetno spoznavanje in vzpostavitev dobrega medsebojnega sodelovalnega odnosa, ki temelji na odprti komunikaciji, prilagodljivosti in spoštovanju kulturnih razlik. Sodelujoči opažajo, da na zdravje vplivajo medkulturne razlike in predvsem osebna prepričanja pacientov.
Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da na pediatričnem onkološkem oddelku poznajo pomen dobrega medosebnega odnosa med zaposlenimi v pediatrični zdravstveni negi, otroki in njihovim starši ter upoštevajo njihove potrebe glede kulturno pogojenih vzorcev vedenja, na primer glede prehranjevanja in lajšanja bolečine. Prav tako pa se kaže potreba po dodatnem izobraževanju zaposlenih.
Prenosi
Metrike
Literatura
Aghajari, P., Valizadeh, L., Zamanzadeh, V., Ghahramanian, A., & Foronda, C. (2019). Cultural sensitivity in paediatric nursing care: A concept analysis using the hybrid method. Scandinavian Journal of Caring Sciences, 33(3), 609–620. https://doi.org/10.1111/scs.12654 PMid:30628722
Anderson, C. (2010). Presenting and evaluating qualitative research. American Journal of Pharmaceutical Education, 74(8), Article 141. https://doi.org/10.5688/aj7408141 PMid:21179252; PMCid:PMC2987281
Bisogni, S., Dini, C., Olivini, N., Ciofi, D., Giusti, F., Caprilli, S., Gonzalez Lopez, J. R., & Festini, F. (2014). Perception of venipuncture pain in children suffering from chronic diseases. BMC Research Notes, 7, Article 735. https://doi.org/10.1186/1756-0500-7-735 PMid:25326685; PMCid:PMC4210598
Breznik, K., Kaučič, B., & Filej, B. (2019). Izobraževalne potrebe medicinskih sester v enotah intenzivne terapije za pridobitev medkulturnih kompetenc. In Medkulturna oskrba v zdravstvu (pp. 97–112). Visoka zdravstvena šola Celje. https://www.researchgate.net/publication/333719193
Butler, M., McCreedy, E., Schwer, N., Burgess, D., Call, K., & Przedworski, J. (2016). Improving cultural competence to reduce health disparities. In Comparative effectiveness rewiew, Report: 16-EHC006-EF. Agency for Healthcare Research and Quality. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK361126 PMid:27148614
Cahalan, L., Smith, A., Sandoval, M., Parks, G., & Gresham, Z. (2022). Collaborative legacy building to alleviate emotional pain and suffering in pediatric cancer patients: A case review. Children, 9(1), Article 33. https://doi.org/10.3390/children9010033 PMid:35053659; PMCid:PMC8774266
Cohen, J., Wakefield, C. E., Tapsell, L. C., Walton, K., Fleming, A. K. C., & Cohn, R. J. (2015). Exploring the views of parents regarding dietary habits of their young cancer-surviving children. Support Care Cancer, 23, 463–471. https://doi.org/10.1007/s00520-014-2394-x PMid:25129397
Cırık, V., Çiftçioğlu, Ş., & Efe, E. (2019). Knowledge, practice and beliefs of pediatric nurses about pain. Journal of Pediatric Research, 6(3), 220–227. https://doi.org/10.4274/jpr.galenos.2019.48344
Diller, L., Chow, E. J., Gurney, J. G., Hudson, M. M., Kadan- Lottick, N. S., Kawashima, T. I., Leisenring, W. M., Meacham, L. R., Mertens, A. C., Mulrooney, D. A., Oeffinger, K. C., Packer, R. J., Robison, L. L., & Sklar, C. A. (2009). Chronic disease in the childhood cancer survivor study cohort: A review of published findings. Journal of Clinical Oncology, 27(14), 2339–2355. https://doi.org/10.1200/JCO.2008.21.1953 PMid:19364955; PMCid:PMC2677922
Elliott, R., & Timulak, L. (2005). Descriptive and interpretive approaches to qualitative research. In J. Miles & P. Gilbert (Eds.), A handbook of research methods for clinical and health psychology (pp. 147–159). Oxford University Press.
Günüşen, P. N , Üstün, B., Serçekuş Ak, P., & Büyükkaya Besen, D. (2017). Secondary traumatic stress experiences of nurses caring for cancer patients. International Journal of Nursing Practice, 25(1), Article e12717. https://doi.org/10.1111/ijn.12717 PMid:30561842
Jongen, C., McCalman, J., Bainbridge, R., & Cliford, A. (2017). Cultural competence in health: A review of evidence. Springer. https://researchonline.jcu.edu.au/51293/1/Cultural_Competence_in_Health.pdf
Keršič Svetel, M., Jelenc, A., Gosenca, K., Škraban, J., Pistotnik, S., Lipovec Čabron, U., Bofulin, M., & Farkaš-Lainščak, J. (2016). Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba: priročnik za razvijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev. Projekt Skupaj za zdravje. Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije. (2014). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Komidar, K. (2019). Upoštevanje medkulturnosti pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Revija za zdravstvene vede, 6(2), 3–21. https://www.jhs.si/index.php/JHS/article/view/84/86
Kordeš, U., & Smrdu, M. (2015). Osnove kvalitativnega raziskovanja. Založba Univerze na Primorskem. https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6963-98-5.pdf
Larsen, R., Mangrio, E., & Persson, K. (2020). Interpersonal communication in transcultural nursing care in India: A descriptive qualitative study. Journal of Ttranscultural Nursing, 32(4), 310–317. https://doi.org/10.1177/1043659620920693 PMid:32436462; PMCid:PMC8165747
Loredan, I., & Prosen, M. (2013). Kulturne kompetence medicinskih sester in babic. Obzornik zdravstvene nege, 47(1), 83–89. https://obzornik.zbornica-zveza.si/index. php/ObzorZdravNeg/article/view/2916/2848
MacKay, L. J., & Gregory, D. (2011). Exploring family-centered care among pediatric oncology nurses. Journal of Pediatric Oncology Nursing, 28(1), 43–52. https://doi.org/10.1177/1043454210377179 PMid:21098335
Malterud, K., Siersma, V. D., & Guassora, A. D. (2016). Sample size in qualitative interview studies: Guided by information power. Qualitative Health Research, 26(13), 1753–1760. https://doi.org/10.1177/1049732315617444 PMid:26613970
Noble, H., & Heale, R. (2019). Triangulation in research, with examples. Evidence Based Nursing, 22(3), 67–68. https://doi.org/10.1136/ebnurs-2019-103145 PMid:31201209
Oeffinger, K. C., Mertens, A. C., Sklar, C. A., Kawashima, T., Hudson, M. M., Meadows, A. T., & Robison, L. L. (2006). Chronic health conditions in adult survivors of childhood cancer. The New England Journal of Medicine, 355(15), 1572–1582. https://doi.org/10.1056/NEJMsa060185 PMid:17035650
Poillucci, V., & Page, C. Z. (2019). Diversity awareness and documentation practices among oncology advanced practice providers. Journal of The Advanced Practitioner in Oncology,10(4), 347–354. https://doi.org/10.6004/jadpro.2019.10.4.3 PMid:33343983; PMCid:PMC7520744
Pokorn, N. K., & Lipovec Čebron, U. (2019). Večjezično zdravje: komunikacijske strategije in večkulturni stiki s tujejezičnimi bolniki v slovenskem zdravstvenem sistemu. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610601364
Polit, D. F., & Beck, C. T. (2014). Essentials of nursing research: Appraising evidence for nursing practice (p. 191, 9th ed.) Lippincott Williams & Wilkins.
Prosen, M. (2018). Developing cross-cultural competences: Opportunity for ensuring health and healthcare equality and equity. Obzornik zdravstvene nege, 52(2), 76–80. https://doi.org/10.14528/snr.2018.52.2.262
Prosen, M. (2019). The impact of culture on perception of pain and pain related behaviour. In 1. Međunarodni simpozijum Udruženja zdravstvenih profesionalaca Srbije: Bol kao medicinski, biološki, psihološki, sociološki i kulturološki fenomen. https://www.researchgate.net/publication/336486210
Rakić, M., Hengartner, H., Lüer, S., Scheinemann, K., Elger, B. S., & Rost, M. (2022). A national survey of Swiss paediatric oncology care providers' cross-cultural competences. Swiss Medical Weekly, 152(3738), Article w30223. https://doi.org/10.4414/smw.2022.w30223 PMid:36201172
Razlag Kolar, T., Filej, B., & Kaučič, B. M. (2019). Pomen kulturne kompetentnosti medicinskih sester za kakovostno in k bolniku usmerjeno zdravstveno nego in oskrbo. In Medkulturna oskrba v zdravstvu. Visoka zdravstvena šola v Celju. https://www.researchgate.net/publication/333719005
Shahzad, S., Ali, N., Younas, A., & Tayaben, J. L. (2021). Challenges and approaches to transcultural care: An integrative review of nurses' and nursing students' experiences. Journal of Professional Nursing, 37(6), 1119–1131. https://doi.org/10.1016/j.profnurs.2021.10.001 PMid:34887030
Thompson Burdine, J., Thorne, S., & Sandhu, G. (2021). Interpretive description: A flexible qualitative methodology for medical education research. Medical Education, 55(3), 336–343. https://doi.org/10.1111/medu.14380 PMid:32967042
Tucker, C. M., Herman, K. C., Pedersen, T. R., Higley, B., & Montrichard, M. (2007). Cultural sensitivity in physicianpatient relationships: Perspectives of an ethnically diverse sample of low-income primary care patients. Medical Care, 45(6), 525–531. https://doi.org/10.1097/MLR.0b013e31803d3d8b
Tuohey, D. (2019). Effective intercultural communication in nursing. Nursing Standard, 34(2), 45–50. https://doi.org/10.7748/ns.2019.e11244 PMid:31468842
Ušaj, S., Medvešček, K., Černe, T. K., Ličen, S., & Prosen, M. (2022). Pomembnost medkulturne komunikacije v zdravstveninegi. Revija za univerzalno odličnost, 11(2), 124–139. https://doi.org/10.37886/ruo.2022.009
World Medical Association. (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.