Kakovost življenja starostnikov z depresijo v domskem varstvu
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2015.49.1.43Ključne besede:
duševno zdravje, samoocena zdravja, socialna vključenost, dom starejšihPovzetek
Uvod: Starostno obdobje spremljajo številne spremembe, ki povečajo starostnikovo ranljivost in hkrati oblikujejo značilne simptome depresije ter vplivajo na kakovost življenja. Namen raziskave je ugotoviti razlike v kakovosti življenja, vključevanju v družabne aktivnosti in samooceni zdravja starostnikov z depresijo in starostnikov brez depresije. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vključenih je bilo 138 oseb, od tega 69 oseb z depresivno motnjo in 69 oseb brez depresivne motnje. Podatki so bili pridobljeni z osebnim anketiranjem starostnikov, ki so bili stanovalci izbranih domov za starejše občane v Pomurju. Uporabljen je bil vprašalnik EuroQol-5D (Euro Quality of life – 5 Dimension), zanesljivost je bila dobra (r = 0,86). Raziskava je potekala oktobra 2013. Pridobljeni podatki so bili obdelani v statističnem programu IBM SPSS Statistics ver. 19.0. Za testiranje hipotez je bil uporabljen test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati pokažejo, da je kakovost življenja depresivnih anketirancev značilno slabša (p < 0,001) kot kakovost življenja anketirancev brez depresije. Anketiranci z depresijo se značilno manj (p < 0,005) vključujejo v družabne aktivnosti. Prav tako je samoocena zdravja anketirancev z depresijo, prikazana z vizualno analogno lestvico, značilno slabša (p < 0,001). Diskusija in zaključek: Depresija povzroča hudo poslabšanje kakovosti življenja obolelih oseb. Starostniki z depresijo, ki bivajo v domskem varstvu, pogosteje opuščajo aktivnosti, za katere bi bili še zmožni, in se manj vključujejo v družabne aktivnosti. Več pozornosti je potrebno nameniti za ohranjanje obstoječih sposobnosti starostnikov in tako ohraniti posameznikov občutek lastne učinkovitosti in zadovoljstva.Prenosi
Metrike
Literatura
Chan, S., Shoumei, J., Chiu, H., Wai-Tong, C., Thompson David, R., Yan H., et al., 2008. Subjective health-related quality of life of Chinese older persons with depression in Shanghai and Hong Kong: relationship to clinical factors, level of functioning and social support. International Journal of Geriatric Psychiatry, 24(9), pp. 355–362.
Csepe, A., 2007. A depresszios betegek kozvetlen eleresenek kommunikacios modellje: doktori ertekezes. Sopron, Magyarorszag: Nyugat-Magyarorszagi egyetem, Kozgazdasagtudomanyi Kar, Gazdasagi folyamatok elmelete es gyakorlata, Doktori iskola, p. 80.
Gašparovič, M., 1999. Kakovost življenja starostnikov v domskem varstvu. Obzornik zdravstvene nege, 33(3/4), pp. 187–192.
Habjanič, A., 2011. Zdravstvena nega v domovih za starejše z vidika stanovalcev, sorodnikov in negovalnega osebja. Obzornik zdravstvene nege, 45(1), pp. 39–47.
Janež, N., 2004. Kakovost bivanja starostnikov in predsodki, ki jih imajo starejši v zvezi z domovi za ostarele: diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, pp. 46–48.
Jernejc, S., 2008. Kvaliteta življenja v zasebnem domu: diplomsko delo. Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, pp. 36–63.
Kerbler, B., 2012. Stanovanjsko varstvo starejšega prebivalstva v Sloveniji: domovi za starejše in lastniško zasedena stanovanja. Revija za geografijo, 7(1), pp. 101–114.
Kersnič, P. & Filej, B. eds., 2006. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Kobal Straus, K. & Kalan, M., 2008. Povečana potreba po psihiatrični obravnavi in zdravstveni negi v Domu upokojencev Idrija. Obzornik zdravstvene nege, 42(2), pp. 107–116.
Kogoj, A., 2013. Duševne motnje v starosti. In: Pregelj, P., Kores Plesničar, B., Tomori, M., & Ziherl, S. eds. Psihiatrija. Ljubljana: Medicinska fakulteta Ljubljana and Psihiatrična klinika Ljubljana, pp. 157–163.
Kores Plesničar, B., 2004. Depresija kot populacijski problem. In: Izobraževalni program iz javnega zdravja II. Izobraževalni center Pekre-Maribor. Maribor: Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, pp. 53–54.
Kores Plesničar, B., 2006. Epidemiologija, etiologija, klinična slika in diagnostika depresije. Farmacevtski vestnik, 57(4), pp. 241–244.
Kores Plesničar, B., 2011. Motnje razpoloženja (afektivne motnje). In: Kores Plesničar, B. ed. Duševno zdravje in zdravstvena nega. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 54–59.
Krajnc, S. & Krajnc, M., 2004. Vpliv skupin starih za samopomoč na kakovost življenja v lokalni skupnosti. Obzornik zdravstvene nege, 39(3) pp. 221–227.
Mali, J., 2004. Kvaliteta življenja in zadovoljstvo stanovalcev in zaposlenih v domu starejših občanov. Socialno delo, 43(2), pp. 105–114.
McDowell, I., & Newell, C., 1996. Measuring health: a guide to rating scales and questionnaires. 2nd ed. New York: Oxford University Press.
Muršec, M., 2011. Značilnosti duševnih motenj v starosti. In: Kores Plesničar, B. eds. Duševno zdravje in zdravstvena nega. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 68–73.
Murtić, Z., 2011. Duševne motnje z vidika javnega zdravja v Pomurju: magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 7–9.
Nemec, B., 2007. Utjecaj zabrinutosti, utučenosti i tjeskobe na samoocjenu zdravlja klijenata u primarnoj zdravstvenoj žaštiti Pomurja: magistarski rad. Murska Sobota: Sveučilište u Zagrebu, Medicinski fakultet, pp. 31–58.
Pap, Z., 2013. Kakovost življenja starostnikov z depresijo: diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 65–70.
Postružnik, A., 2000. Nematerialna pomoč starostnikov. Socialno delo, 39(4), pp. 337–345.
Poštuvan, V., 2010. Značilnosti depresije in samomorilnega vedenja med starejšimi. In: Tančič Grum, A., Roškar, S., & Poštuvan, V. eds. Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, pp. 50–57.
Roškar, S., 2010. Epidemiologija depresije in samomora med starejšimi. In: Tančič Grum, A., Roškar, S., & Poštuvan, V. eds. Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, pp. 27–32.
Rudolf, M., 2004. Depresija v starosti. In: Pišljar, M. ed. Obravnava bolnikov z demenco in starostno depresijo. Idrija: Psihiatrična bolnišnica Idrija, pp. 39–45.
Smovnik, S., 2011. Zdravstvena nega starostnikov z duševno motnjo. In: Kores Plesničar, B. eds. Duševno zdravje in zdravstvena nega. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 80–88.
Šadl, Z., 2007. Čustveno doživljanje starostnikov. Socialno delo, 46(1), pp. 13–19.
Škes, M., 2010. Depresije u gradu Zagrebu. In: Štimac, D., Polič-Vižintin, M. & Majič, T. eds. Zdravstveno stanje stanovništva i zdravstvena djelatnost u Gradu Zagrebu u 2010. godini. Zagreb: Zavod za javno zdravstvo “Dr. Andrija Štampar”, pp. 1–4.
Tančič Grum, A., 2010. Dejavniki tveganja za razvoj depresije in samomorilnega vedenja med starejšimi. In: Tančič Grum, A., Roškar, S., & Poštuvan, V. eds. Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, pp. 33–46.
The EuroQol Group, 1990. EuroQol-a new facility for the measurement of health-related quality of life. Health Policy, 16(3), pp. 199–208.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
