Pomen demografskih značilnosti in vloge medicinske sestre pri doživljanju žensk ob ginekološkem pregledu
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2015.49.2.44Ključne besede:
zdravstvena nega, empatija, pravice pacientov, reproduktivno zdravje, ginekologijaPovzetek
Uvod: Ginekološki pregled je ključnega pomena za varovanje reproduktivnega zdravja žensk. Namen raziskave je bil razložiti doživljanja žensk ob ginekološkem pregledu in pomen nekaterih demografskih značilnostih ter vlogo medicinske sestre. Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Na nenaključnem, priložnostnem vzorcu žensk (n = 476) je bil uporabljen strukturiran spletni anketni vprašalnik, ki je bil objavljen na najbolj obiskanih slovenskih spletnih forumih. Pred uporabo je bila opravljena pilotna študija na vzorcu desetih žensk. Podatki so bili obdelani z uporabo deskriptivne statistike, t-testa, Pearsonovega in Spearmanovega korelacijskega koeficienta. Rezultati: Rezultati kažejo statistično pomembno povezanost med bivalnim okoljem (t = –2,436, p = 0,015), stopnjo dosežene izobrazbe (rs = –0,153, p = 0,001) in prisotnostjo nelagodja in strahu pred ginekološkim pregledom. Vloga medicinske sestre pri zmanjševanju nelagodja in strahu pred (t = –0,931, p = 0,352) ali med (t = –0,888, p = 0,375) ginekološkim pregledom se ni izkazala za statistično značilno. Diskusija in zaključek: Poleg demografskih značilnosti številni osebni in družbeni dejavniki oblikujejo odnos žensk do ginekološkega pregleda ter s tem povezanega nelagodja in strahu. Raziskava nakazuje, da so v bodoče potrebne kvalitativne raziskave, ki bi omogočile poglobljen vpogled v ozadje doživljanja ginekološkega pregleda pri ženskah.
Prenosi
Metrike
Literatura
Burns, N. & Grove, S.K., 2009. The practice of nursing research: appraisal, synthesis, and generation of evidence. 6th ed. St. Louis: Saunders Elsevier, pp. 355–356.
Committee on Gynecologic Practice, 2012. Practice bulletin no. 534: well-woman visit. Obstetrics & Gynecology, 120(2), pp. 421–424. PMid: 22825111
Drife, J. & Magowan, B.A., 2004. Clinical obstetrics and gynaecology: history and examination. London: Saunders, pp. 87–96.
Fiddes, P., Scott, A., Fletcher, J. & Glasier, A., 2003. Attitudes towards pelvic examination and chaperones: a questionnaire survey of patients and providers. Contraception, 67(4), pp. 313–317. http://dx.doi.org/10.1016/S0010-7824(02)00540-1 PMid: 2684154
Foucault, M., 2009. Rojstvo klinike. Ljubljana: Študentska založba, pp. 162–184.
Grundstrӧm, H., Wallin, K. & Berterӧ, C., 2011. »You expose yourself in so many ways«: young women's experinces of pelvic examination. Journal of Psychosomatic Obstetrics & Gynecology, 32(2), pp. 59–64. http://dx.doi.org/10.3109/0167482X.2011.560692 PMid:21381979
Henderson, T.J., Yu, M.J., Harper, C.C. & Sawaya, F.G., 2014. U.S. clinicians' perspectives on less frequent routine gynecologic examinations. Preventive Medicine, 62, pp. 49–53. http://dx.doi.org/10.1016/j.ypmed.2014.02.004 PMid: 24518004
Hilden, M., Sidenius, K., Langhoff-Roos, J., Wijma, B. & Schei, B., 2003. Women's experiences of the gynecologic examination: factors associated with discomfort. Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica, 82(11), pp. 1030–1036. http://dx.doi.org/10.1034/j.1600-0412.2003.00253.x PMid:14616277
Hill, D.A. & Lamvu, G., 2012. Effect of lubricating gel on patient comfort during vaginal speculum examination: a randomized controlled trial. Obstetrics & Gynecology, 119(2 Pt 1), pp. 227–231. http://dx.doi.org/10.1097/AOG.0b013e3182426275 PMid:22270273
Ivanuš, U. & Primic Žakelj, M., 2014. Presejanje za raka materničnega vratu doma pri neodzivnicah programa ZORA. In: Štemberger Kolnik, T., et al. eds. Zdravstvena nega v javnem zdravstvu: zbornik prispevkov z recenzijo. Druga znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo, Izola, 31. januar 2014. Koper: Založba Univerze na Primorskem, pp. 115–125.
Kincheloe, L.R., 2004. Gender bias against male obstetrician–gynecologists in women's magazines. Obstetrics & Gynecology, 104(5 Pt 1), pp. 1089–1093. http://dx.doi.org/10.1097/01.AOG.0000142715.30202.6e PMid:15516406
Lewin, D., Fearon, B., Hemmings, V. & Johnson, G., 2005. Informing women during vaginal examinations. British Journal of Midwifery, 13(1), pp. 26–29. http://dx.doi.org/10.12968/bjom.2005.13.1.17318
Marinič, M., 2012. Zasebnost in dostojanstvo pacienta. Obzornik zdravstvene nege, 46(3), pp. 237–243.
Oscarsson, M.G., Benzein, E.G. & Wijma, B.E., 2007. The first pelvic examination. Journal of Psychosomatic Obstetrics & Gynecology, 28(1), pp. 7–12. http://dx.doi.org/10.1080/01674820601035136 PMid:17454509
Prosen, M. & Tavčar Krajnc, M., 2013. Sociological conceptualization of the medicalization of pregnancy and childbirth: the implications in Slovenia. Revija za sociologiju, 43(3), pp. 251–272. http://dx.doi.org/10.5613/rzs.43.3.3
Qaseem, A., Humphrey, L.L., Harris, R., Starkey, M. & Denberg, T.D., 2014. Screening pelvic examination in adult women: a clinical practice guideline from the American college of physicians. Annals of Internal Medicine, 161(1), pp. 67–72. http://dx.doi.org/10.7326/M14-0701 PMid:24979451
Racz, J.M., Srikanthan, A., Philip M.H. & Reid, R.L., 2008. Gender preference for a female physician diminishes as women have increased experience with intimate examinations. Journal of Obstetrics and Gynaecology Canada, 30(10), pp. 910–917. PMid:19038076
Ricciardi, R., 2008. The first pelvic examination in the adolescent: an update. The Journal for Nurse Practitioners, 4(5), pp. 377-383. http://dx.doi.org/10.1016/j.nurpra.2008.02.019
Rizk, E.E.D., El-Zubeir, M.A., Al-Dhaheri, A.M., Al-Mansouri, F.R.& Al-Jenaibi, H.S., 2005. Determinants of women's choice of their obstetrician and gynecologist provider in the UAE. Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica, 84(1), pp. 48–53. http://dx.doi.org/10.1111/j.0001-6349.2005.00705.x PMid:15603567
Sandelowski, M., 2000. This most dangerous instrument: propriety, power, and the vaginal speculum. Journal of Obstetric, Gynecologic & Neonatal Nursing, 29(1), pp. 73-82. http://dx.doi.org/10.1111/j.1552-6909.2000.tb02759.x PMid:10660279
Starešinič, A., & Mihelič Zajec, A., 2014. Odnos deklet do prvega ginekološkega pregleda in vloga medicinske sestre pri oblikovanju tega odnosa. In: Filej, B. ed. Študenti zdravstvenih ved prispevajo k zdravju družbe: zbornik prispevkov z recenzijo. 6. študentska konferenca s področja zdravstvenih ved, Murska Sobota, 30. maj 2014. Maribor: Alma Mater Europaea, Evropski center, pp. 333–341.
Stewart, M., 2005. "I'm just going to wash you down": sanitizing the vaginal examination. Journal of Advanced Nursing, 51(6), pp. 587–594. http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2648.2005.03543.x PMid:16129009
Sudduth, A. & Linton, D., 2011. Gynecologic care of women with disabilities: implications for nurses. Nursing for Women's Health, 15(2), pp. 138–147. http://dx.doi.org/10.1111/j.1751-486X.2011.01622.x PMid:21504548
Swahnberg, K., Wijma, B. & Siwe, K., 2011. Strong discomfort during vaginal examination: why consider a history of abuse? European journal of obstetrics, gynecology, and reproductive biology, 157(2), pp. 200–205. http://dx.doi.org/10.1016/j.ejogrb.2011.02.025 PMid:21470763
Tabak, N. & Ozon, M., 2004. The influence of nurses' attitudes, subjective norms and perceived behavioral control on maintaining patients' privacy in a hospital setting. Nursing Ethics, 11(4), pp. 366−377. PMid:15253572
Trojar, Š. & Ramšak Pajk, J., 2013. Nekateri vidiki doživljanja žensk ob operativnem posegu na rodilih: študija primera. Obzornik zdravstvene nege, 47(1), pp. 56–61.
Wendt, E., Fridlund, B. & Lidell, E., 2004. Trust and confirmation in a gynecologic examination situation: a critical incident technique analysis. Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica, 83(12), pp. 1208-1215. http://dx.doi.org/10.1111/j.0001-6349.2004.00597.x PMid: 15548158
Yanikkerem, E., Özdemir, M., Bingol, H., Tatar, A. & Karadeniz, G., 2009. Women's attitudes and expectations regarding gynaecological examination. Midwifery, 25(5), pp. 500–508. http://dx.doi.org/10.1016/j.midw.2007.08.006 PMid: 18086509; PMCid:PMC2801597
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.