Pomen izobraževanja diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah: primer arterijske hipertenzije
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2015.49.1.46Ključne besede:
družinska medicina, timsko delo, kakovost, ocena potrebe, zadovoljstvoPovzetek
Uvod: Diplomirane medicinske sestre se za delo v referenčnih ambulantah dodatno izobražujejo. Namen raziskave je bil preveriti potrebo in oceniti uspešnost izobraževanja za diplomirane medicinske sestre v referenčnih ambulantah za področje arterijske hipertenzije. Metode: Vključene so bile diplomirane medicinske sestre (n = 143), ki so obiskovale petintrideseturno urno izobraževanje o arterijski hipertenziji v času od januarja 2012 do marca 2013. Ugotavljali smo spremembo v znanju o vodenju bolnika z arterijsko hipertenzijo, zadovoljstvo udeležencev s celotnim modulom in posameznimi vsebinami modulov ter izbranimi učnimi metodami. Uporabili smo kvantitativno (deskriptivna statistika, parni t-test, enovzorčni t-test) in kvalitativno analizo podatkov. Rezultati: Z vstopnim testom so bile prepoznane velike razlike v znanju udeležencev (zbrali so med 15,0 % in 100,0 % točk). Z izobraževanjem se je njihovo znanje pomembno izboljšalo (vstopni test 56,6 % vs. končni test 89,1 %, p < 0,001). Zadovoljstvo s celotnim modulom in posameznimi deli modula je bilo visoko: povprečna vrednost za celoten modul na lestvici od 5 do 10 je znašala 8,6 (s = 1,3). Metode poučevanja so bile ocenjene kot ustrezne: povprečna vrednost na lestvici od 1 do 5 je bila 4,6 (s = 0,6). Udeleženci so najbolj pohvalili uporabnost in kakovost predavanj, dostopnost predavateljev in povezovanje teorije s prakso preko prikazov praktičnih primerov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve naše raziskave podpirajo potrebo po dodatnem izobraževanju diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah s področja arterijske hipertenzije.Prenosi
Metrike
Literatura
Accetto, R., Brguljan-Hitij, J., Dobovišek, J., Dolenc, P. & Salobir, B., 2008. Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije 2007. Zdravniški vestnik, 77(5), pp. 349–363.
Anastasi, A., 1976. Psychological testing. New York: Macmillan, pp. 297–306.
Brook, R.H., 2011. The role of physicians in controlling medical care costs and reducing waste. Journal of American Medical Association, 306(6), pp. 650–651. http://dx.doi.org/10.1001/jama.2011.1136 PMid:21828329
Carter, B.L., Rogers, M., Daly, J., Zheng, S. & James, P.A., 2009. The potency to team based care interventions for hypertension. Archives of Internal Medicine, 169(19), pp. 1748–1755. http://dx.doi.org/10.1001/archinternmed.2009.316 PMid:19858431; PMCid:PMC2882164
Chen, H.L., Lui, P.F., Lui, P.W. & Tsai, P.S., 2011. Awareness of hypertension guidelines in Taiwanese nurses: a questionnaire survey. Journal of Cardiovascular Nurse, 26(3), pp. 129–136. http://dx.doi.org/10.1097/JCN.0b013e3181ed9443 PMid:21076310
Clark, C.E., Smith, L.F., Taylor, R.S. & Campbell, J.L., 2010. Nurse led interventions to improve control of blood pressure in people with hypertension: systematic review and meta-analysis. British Medical Journal , 341, p. c3995. http://dx.doi.org/10.1136/bmj.c3995 PMid:20732968; PMCid:PMC2926309
Cowan, D.T., Norman, I. & Coopamah. V.P., 2005. Competence in nursing practice: a controversial concept - a focused review of literature. Nurse Education Today, 25(3), pp. 355–362. http://dx.doi.org/10.1016/j.nedt.2005.03.002 PMid:15904996
DaSilva, S.S., Colosimo, F.C. & Pierin, A.M., 2010. The effect of educational intervention on nursing team knowledge about arterial hypertension. Revista da Escola de Enfermagem da USP (The University of Sao Paulo Nursing School Journal), 44(6), pp. 488–496.
Dickson, B.K. & Hajjar, I., 2007. Blood pressure measurement education and evaluation improves measurement accuracy in community-based nurses: a pilot study. Journal of American Academy of Nurse Practitioners, 19(2), pp. 93–102. http://dx.doi.org/10.1111/j.1745-7599.2006.00199.x PMid:17300535
Fahy, N., 2012. Who is shaping the future of European health systems? British Medical Journal, 344, p. e1712. http://dx.doi.org/10.1136/bmj.e1712 PMid:22415953
Garside, J.R. & Nhemachena J.Z.Z., 2013. A concept analysis of competence and its transition in nursing. Nurse Education Today, 32(5), pp. 541–545. http://dx.doi.org/10.1016/j.nedt.2011.12.007 PMid:22257583
Glynn, L.G., Murphy, A.W., Smith, S.M., Schroeder, K. & Fahey, T., 2010. Self-monitoring and other non-pharmacological interventions to improve the management of hypertension in primary care: a systematic review. British Journal of General Practice, 60(581), pp. e476–488. http://dx.doi.org/10.3399/bjgp10X544113 PMid:21144192; PMCid:PMC2991764
Hegney, D.G., Patterson, E., Eley, D., Mohamed, R. & Young, J., 2013. The feasibility, acceptability and sustainability of nurseled chronic disease management in Australian general practice. The perspective of stakeholders. International Journal of Nursing Practice, 19(1), pp. 54–59. http://dx.doi.org/10.1111/ijn.12027 PMid:23432889
Kadivec, S., Skela-Savič, B., Kramar, Z., Zavrl Džaninović, D. & Bregar, B., 2013. Strategija razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v republiki Sloveniji za obdobje od 2011 do 2020: povzetek. Obzornik zdravstvene nege, 47(1), pp. 97–112.
Klemenc Ketiš, Z., Kravos, A., Poplas Susič, T., Švab, I. & Kersnik, J., 2014. New tool for patient evaluation of nurse practitioner in primary care settings. Journal Clinical Nursing, 23(9/10), pp. 1323–1331. http://dx.doi.org/10.1111/jocn.12377 PMid:24028310
Kringos, D.S., Boerma, W.G., Hutchinson, A., van der Zen, J. & Groenewegen, P.P., 2010. The breadth of primary care: a systematic literature review of its core dimensions. BMC Health Service Research, 10, p. 65. http://dx.doi.org/10.1186/1472-6963-10-65 PMid:20226084; PMCid:PMC2848652
Kulaš, F., 2013. Zadovoljstvo mentorjev v zdravstveni organizaciji s kliničnim usposabljanjem študentov zdravstvene nege: magistrsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.
Petek Šter, M., 2005. Kakovost vodenja bolnikov z arterijsko hipertenzijo v ambulantah splošne medicine v Sloveniji: doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta.
Petek Šter, M., Bulc, M., Accetto, R., Petek, D., Salobir, B. & Žontar, T., 2011. Protokol vodenja arterijske hipertenzije v ambulanti družinske medicine. In: Dolenc, P., ed. Zbornik XIX. strokovnega sestanka Sekcije za arterijsko hipertenzijo, Portorož 2. in 3. december 2011. Ljubljana: SZD - Sekcija za arterijsko hipertenzijo, pp. 63–80.
Petek Šter, M. & Švab, I., 2007. Nadzor krvnega tlaka pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji. Zdravniški vestnik, 76(6), pp. 397–403.
Petek Šter, M., 2012. Teaching communication at the medical school in Ljubljana. Acta Medica Academica, 41(1), pp. 38–46. http://dx.doi.org/10.5644/ama2006-124.34 PMid:23311483
Poplas Susič, T. & Marušič, D., 2011. Referenčne ambulante. Bilten ekonomika in informatika v zdravstvu, 27(1), pp. 9–17.
Poplas Susič, T., Švab, I. & Kersnik, J., 2013. Projekt referenčnih ambulant družinske medicine v Sloveniji. Zdraviški vestnik, 82(10), pp. 635–647.
Rabbia, F., Testa, E., Rabbia, S., Colasanto, C., Montersion, F., Berra, E., et al., 2013. Effectiveness of blood pressure educational and evaluation program for the improvement of measurement accuracy among nurses. High Blood Press Cardiovascular Prevention, 20(2), pp. 77–80. http://dx.doi.org/10.1007/s40292-013-0012-5 PMid:23653174
Rochfort, A., Kijowska, V. & Dubas, K. eds., 2012. Guidebook on quality improvement. Krakow: The College of Family Physicians in Poland. Shaw, R.J., McDuffie, J.R., Hendrix, C.C., Edie, A., Lindsey- Davis, L., Nagi, A., et al., 2014. Effects of nurse-managed protocols in the outpatient management of adults with chronic conditions: a systematic review and meta-analysis. Annals of Internal Medicine, 161(2), pp. 113–121. http://dx.doi.org/10.7326/M13-2567 PMid:25023250
Skela-Savič, B. & Kydd, A., 2011. Nursing knowledge as a response to societal needs: a framework for promoting nursing as a profession. Slovenian Journal of Public Health, 50(4), pp. 286–296.
Starfield, B., 2012. Primary care: an increasingly important contributor to effectiveness, equity, and efficiency of health services. SESPAS report 2012. Gaceta Sanitaria, 26(suppl. 1), pp. 20–26. http://dx.doi.org/10.1016/j.gaceta.2011.10.009 PMid:22265645
Starfield, B., 2009. Toward international primary care reform. Canadian Medical Association Journal, 180(11), pp. 1091–1092. http://dx.doi.org/10.1503/cmaj.090542 PMid:19468110 PMCid:PMC2683215
Starfield, B., Shi, L. & Macinko, J., 2005. Contribution of primary care to health system and health. The Milbank Quarterly, 83(3), pp. 457–502. http://dx.doi.org/10.1111/j.1468-0009.2005.00409.x PMid:16202000; PMCid:PMC2690145
Verstappen, W.H.J.M., van der Weijden, T., Dubois, W.I., Smeele, I., Hermsen, J., Tan, F.E.S., et al., 2004. Improving test ordering in primary care: the added value of small-group quality improvement strategy compared with classic feedback only. Annals of Family Medicine, 2(6), pp. 569–575. http://dx.doi.org/10.1370/afm.244 PMid:15576543; PMCid:PMC1466745
Walker, R.C., Marshall, M.R., & Polaschek, N.R., 2014. A prospective clinical trial of specialist renal nursing in the primary care setting to prevent progression of chronic kidney: a quality improvement report. BMC Family Practice, 15, p. e155. http://dx.doi.org/10.1186/1471-2296-15-155 PMid:25239726; PMCid:PMC4263018
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2011. Aktivnosti zdravstvene nege za diplomirane medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege v ambulanti družinske medicine. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 1–47.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.