Rojstvo nedonošenega otroka in podpora zdravstvenih delavcev z vidika mater
deskriptivna fenomenološka raziskava
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2019.53.3.750Ključne besede:
prezgodnji porod, novorojenec, medosebni odnosi, hospitalizacija, materinstvoPovzetek
Uvod: Zdravstveno osebje ima velik vpliv na doživljanje staršev ob rojstvu nedonošenega otroka. Namen raziskave je bil preučiti in predstaviti doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna fenomenološka analiza. Na namenskem vzorcu enajstih mater, ki so imele izkušnjo rojstva nedonošenega otroka, rojenega med 24. in 35. tednom gestacije, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Najmlajša intervjuvanka je bila ob porodu stara 24 let in najstarejša 36. Za osem izmed njih je bil porod nedonošenega otroka prvi porod. Raziskava je potekala med majem in junijem 2017. Podatki so bili analizirani s pomočjo Giorgijevega pristopa, značilnega za fenomenološko raziskavo.
Rezultati: Strukturo opisa sestavljajo štiri tematske skupine, ki opredeljujejo doživljanje mater ob rojstvu nedonošenega otroka: (1) potek poroda: želje in pričakovanja; (2) reprezentacijo materinstva: čustvovanje, navezanost, empatijo, spomine; (3) čustvovanje in skrb za nedonošenega otroka v poporodnem obdobju ter (4) (ne)profesionalnost zdravstvenih delavcev.
Diskusija in zaključek: Izsledki raziskave kažejo, da je večina mater iskala vzroke prezgodnjega poroda. Veliko jim je pomenila podpora svojcev, zdravstvenih delavcev ter »sotrpink« z oddelka. Večina mater se je med porodom in hospitalizacijo soočala z negativnimi občutki; empatičen odnos zaposlenih jih je spodbujal in navdajal z upanjem ter zaupanjem.
Prenosi
Metrike
Literatura
Abuidhail, J., Al-Motlaq, M., Mrayan, L., & Salameh, T., 2016. The Lived experience of Jordanian parents in a Neonatal Intensive Care Unit. Journal of Nursing Research, 25(2), pp. 156−162. https://doi.org/10.1097/jnr.0000000000000134 PMid:28277396
Božnar, R., 2012. Doživljanje prezgodnjega poroda. Obzornik zdravstvene nege, 46, pp. 324–327. Available at: https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2903 [18. 7. 2019].
Currie, G., Dosani, A., Premji, S.S., Reilly, S.M., Lodha, A.K., & Young, M., 2018. Caring for late preterm infants: public health nurses' experiences. BMC Nursing, 17, art. ID 16. https://doi.org/10.1186/s12912-018-0286-y PMid:29713242; PMCid:PMC5907172
Černetič, M., 2017. Čuječnost kot orodje za spoprijemanje s stresom na delovnem mestu: Tehnika STOP. Mednarodno inovativno poslovanje 9(2). Available at: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9QEICWN8/e78cc8b6-9fc4-4e60-bae5-0c9b8e36116b/PDF [18. 7. 2019].
Dadkhahtehrani, T., Eskandari, N., Khalajinia, Z., & Ahmari-Tehran, H., 2018. Experiences of fathers with inpatient premature neonates: phenomenological interpretative analysis. Iranian journal of nursing and midwifery research, 23(1), pp. 71–78. https://doi.org/10.4103/ijnmr.IJNMR_21_17 PMid:29344051; PMCid:PMC5769190
Fleury, C., Parpinelli, M.A. & Makuch, M.Y., 2014. Perceptions and actions of healthcare professionals regarding the motherchild relationship with premature babies in an intermediate neonatal intensive care unit: a qualitative study. BMC Pregnancy and Childbirth, 14(1), p. 313. https://doi.org/10.1186/1471-2393-14-313 PMid:25201283; PMCid:PMC4177757
Gibbs, D., Boshoff, K. & Stanley, M., 2015. Becoming the parent of a preterm infant: a meta-ethnographic synthesis. British Journal of Occupational Therapy, 78(8), pp. 475−487. https://doi.org/10.1177/0308022615586799
Georgios, B., Nikoletta, T., Panagioula, M.-B., Antonios, P., Ioannis, M., Ioanna, T., et al., 2015. Preterm birth and maternal psychological health. Journal of Health Psychology, 20(11), pp. 1388–1396. https://doi.org/10.1177/1359105313512353 PMid:24323334
Giorgi, A., 2008. Concerning a serious misunderstanding of the essence of the Phenomenological Method in psychology.Journal of Phenomenological Psychology, 39(1), pp. 33−58. https://doi.org/10.1163/156916208X311610
Gubanc, A, 2007. Dvig kakovosti pediatrične zdravstvene nege z individualizirano razvojno oskrbo otroka in mladostnika. In: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pediatriji, ed. Komunikacija in kakovost v pediatrični zdravstveni negi: zbornik predavanj. Portorož: Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 23−26.
Hakstad, R.B., Obstfelder, A., & Øberg, G.K., 2016. Parents'perceptions of primary health care physiotherapy with preterm infants: normalization, clarity, and trust. Qualitative Health Research, 26(10), pp. 1341−1350. https://doi.org/10.1177/1049732315608137 PMid:264494957
Gåre Kymre, I. & Bondas, T., 2013. Balancing preterm infants'developmental needs with parents' readiness for skin-toskin care: a phenomenological study. International Journal of Qualitative Studies on Health and Well-being, 8(1), art. ID 21370. https://doi.org/10.3402/qhw.v8i0.21370 PMid:23849269; PMCid:PMC3710397
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Korhonen, A., Haho, A. & Pölkki, T., 2013. Nurses' perspectives on the suffering of preterm infants. Nursing Ethics, 20(7), pp. 798−807. https://doi.org/10.1177/0969733012475251 PMid:23442785
Leung, L., 2015. Validity, reliability, and generalizability in qualitative research. Journal of family medicine and primary care, 4(3), pp. 324–327. https://doi.org/10.4103/2249-4863.161306 PMid:26288766; PMCid:PMC4535087
Malakouti, J., Jabraeeli, M., Valizadeh, S. & Babapour, J., 2013 Mothers' experience of having a preterm infant in the Neonatal Intensive Care Unit: a phenomenological study. Iranian Journal of Critical Care Nursing, 5(4), pp. 175−181.
Matua, G.A. & Van, D.W.D.M., 2015. Differentiating between descriptive and interpretive phenomenological research approaches. Nurse Researcher, 22(6), pp. 22−27. https://doi.org/10.7748/nr.22.6.22.e1344 PMid:26168810
Miele, M., Pacagnella, R.C., Osis, M., Angelini, C.R., Souza, J.L., & Cecatti, J.G., 2018. "Babies born early?": silences about prematurity and their consequences. Reproductive health, 15(1), p. 154. https://doi.org/10.1186/s12978-018-0594-4 PMid:30208906; PMCid:PMC6136169
Naveršnik, M., Burja, S., Hajdinjak, D. & Tapajner, A., 2011. Vpliv blage nedonošenosti na dolžino bivanja v bolnišnici po rojstvu. Medicinski Razgledi, 50, pp. 137−148.
Nyqvist, K.H., & Kylberg, E., 2008. Application of the baby friendly hospital initiative to neonatal care: suggestions by swedish mothers of very preterm infants. Journal of Human Lactation, 24(3), pp. 252−262. https://doi.org/10.1177/0890334408319156 PMid:18689712
Patil S., 2014, Level of stress and coping strategies seen among parents of neonates. Journal of Family Psychology, 3, pp. 579–585.
Reid, T., 2000. Maternal identity in preterm birth. Journal of Child Health Care, 4(1), pp. 23−29. https://doi.org/10.1177/136749350000400104 PMid:10889662
Polit, B. & Tatano Beck, C., 2018. Essentials of Nursing research: appraising evidence for nursing practice. 9th ed. Philadelphia: Wolters Kluwer, pp. 295−309.
Steyn, E., Poggenpoel, M. & Myburgh, C., 2017. Lived experiences of parents of premature babies in the intensive care unit in a private hospital in Johannesburg, South Africa. Curationis, 40(1), pp. e1−e8. https://doi.org/10.4102/curationis.v40i1.1698 PMid:28281766; PMCid:PMC6091584
Urbančič, K., 1998. Komunikacija s starši prezgodaj rojenega otroka v enoti intenzivne nege in terapije. Obzornik zdravstvene nege, 32(3/4), pp. 155−166. Available at: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/1995.29.2.127 [5. 7. 2018].
Verdenik, I., Novak-Antolič, Z. & Zupan, J., 2013. Perinatologia Slovenica II: slovenski perinatalni rezultati za obdobje 2002-11. Ljubljana: Združenje za perinatalno medicino SZD.
World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714
Yin, K.R., 2011. Qualitative Research from Start to Finish. New York, London: The Guilford Press, p. 79.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
