Komunikacija na delovnem mestu in njen vpliv na zdravje zaposlenih v javnem zdravstvenem zavodu
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2014.48.1.9Ključne besede:
komunikacija, komunikacijska klima, javni zavod, zaposleni, zdravjePovzetek
Uvod: Delovno okolje in medsebojni odnosi na delovnem mestu vplivajo na zdravje zaposlenih. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kako percepcija komunikacijske in organizacijske klime ter zadovoljstvo s komuniciranjem in informiranjem pri delu vplivajo na zdravstveno stanje zaposlenih v javnem zdravstvenem zavodu.
Metode: Uporabljena je bila neeksperimentalna vzročna metoda raziskovanja. Inštrument raziskave je bil strukturiran vprašalnik. Cronbachov koeficient alfa za neodvisno spremenljivko kakovost komuniciranja v organizaciji je znašal 0,830, za odvisno spremenljivko zdravstveno stanje zaposlenih pa 0,607. V raziskavo je bila vključena celotna populacija zaposlenih v javnem zdravstvenem zavodu na ravni klinike. Anketiranje je potekalo v času od 11. aprila do 7. maja 2012. Priložnostno je bilo razdeljenih 455 vprašalnikov, realizacija vzorca je bila 32,1 % (n = 142). Za testiranje hipoteze je bila uporabljena linearna regresijska analiza, metoda Enter.
Rezultati: Regresijski model je bil sprejemljiv, statistično značilen in primeren za interpretacijo (F = 29,463, p = 0,000), delež pojasnjene variance je znašal 17,1 %. Rezultati kažejo neposreden in statistično pomemben vpliv kakovosti komuniciranja v organizaciji na zdravstveno stanje zaposlenih (β = -0,421, p = 0,000).
Diskusija in zaključek: Dokazali smo, da komunikacija na delovnem mestu pomembno in statistično značilno vpliva na zdravje zaposlenih v zdravstvenem zavodu. Ta podatek prispeva k razvoju nadaljnjih raziskav na področju komunikacije zaposlenih na delovnem mestu v zdravstvu ter na področju vpliva komunikacije na zdravje zaposlenih.
Prenosi
Metrike
Literatura
Aarons, G.A. & Sawitzky, A.C., 2006. Organizational climate partially mediates the effect of culture on work attitudes and staff turnover in mental health services. Administration and Policy in Mental Health, 33(3), pp. 289–301. http://dx.doi.org/10.1007/s10488-006-0039-1, PMid:16544205; PMCid:PMC1564125
Boben Bardutzky, D., 2010. Duševno zdravje zaposlenih. In: Kos, D. ed. Zdravstveni absentizem v Sloveniji: zbornik primerov iz prakse 14 slovenskih podjetij. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pp. 34–37.
Dodič Fikfak, M. & Urdih Lazar, T., 2011. Zdravi delavci – pozitivne številke poslovanja organizacij: raziskave kažejo, da se vlaganje v zdravje zaposlenih organizacijam splača. Human Resource Management Magazine, 9 (40), pp. 20–22.
Fourth European Working Conditions Survey, 2006. European foundation for the inprovement of living and working conditions. Luxembourg: Office for Offical Publications of the European Communities, pp. 1–11.
Gallie, D. & Zhou, Y., 2013. Work organisation and employee involvment in Europe: a report based on the fifth European Working Conditions Survey. Luxembourg: Publications Office of the European Union, pp. 23–65.
Heath, J., Johanson, W. & Blake, N., 2004. Healthy work environments: a validation of the literature. Journal of Nursing Administration, 34(11), pp. 524–530. http://dx.doi.org/10.1097/00005110-200411000-00009, PMid:15586074
Kampanja o ocenjevanju tveganja zaradi psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu. (2013). Psihosocialna tveganja pri delu. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Inšpektorat RS za delo, Odbor višjih inšpektorjev za delo (SLIC). Available at: http://www.zveza-dvis.si/arhivnovic/34-novice-zdvis/173-kampanja-o-ocenjevanju-tveganja-zaradi-psihosocialnih-bremen-na-delovnem-mestu.html [30. 11. 2013].
Lorber, M. & Skela Savič, B., 2011a. Odločanje in uporaba moči vodij v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege, 45(1), pp. 15–21.
Lorber, M. & Skela Savič, B., 2011b. Komunikacija in reševanje konfliktov v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege, 45(4), pp. 247–52.
Lorber, M., 2009. Organizacijska klima in element uspešnosti v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege, 43(1), pp. 13–20.
Moravec - Berger, D. ed., 2005. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, p. 357.
Petruša, L. & Remec, M., 2010. Predstavitev projekta »V zdravju je moč: veselo na delo«. Human Resource Management Magazine, 8(38), pp. 70–73.
Porter, E.H. & Rollins, M.L., 1996. Relationship awareness theory: manual of administration and interpretation. 9th edn. Carlsbad, CA: Personal Strengtths Publishing, pp. 17–20.
Skela Savič, B., 2007. Dejavniki uspešnega izvajanja sprememb v slovenskem zdravstvu: doktorska disertacija. Kranj: Univerza v Mariboru, pp. 101–115.
Urdih Lazar, T., 2010. Čili za delo tudi v UKCL. Glasnik KIMDPŠ, 4(1), pp. 44–45.
Vaughan, L. & Slinger, T., 2013. Building a healthy work environment: a nursing resource team perspective. Canadian Journal of Nursing Leadership, 26(Spec. issue), pp. 70–77. http://dx.doi.org/10.12927/cjnl.2013.23322
Vučković, R., 2010. Obvladovanje zdravstvenega absentizma – izziv za družbo. In: Kos, D. ed. Zdravstveni absentizem v Sloveniji: zbornik primerov iz prakse 14 slovenskih podjetij. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pp. 10–20.
Yazbeck, A.-M., 2004. Introducing clinical pathways in the Slovene hospital (clinical) setting: professional cultures and changes in organizational behavior: magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Uradni list Republike Slovenije št. 43/2011.
Zidar Gale, T., 2004. Medosebno komuniciranje na delovnem mestu: z osebnimi spremembami do boljših medosebnih odnosov. Ljubljana: GV Izobraževanje, pp. 13–27.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
