Gibalna aktivnost pri diplomiranih medicinskih sestrah, ki opravljajo enoizmensko in večizmensko delo
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2016.50.3.96Ključne besede:
življenjski slog, delovni čas, prosti čas, zdravstvena negaPovzetek
Uvod: Gibalna aktivnost medicinskim sestram omogoča boljše obvladovanje duševnih in telesnih obremenitev pri delu, kar je pomembno za kakovostno delo s pacientom. Namen raziskave je bil proučiti razlike v gibalni aktivnosti diplomiranih medicinskih sester glede na delovnik ter njihove motive in ovire za redno prostočasno gibalno udejstvovanje. Metode: Kvantitativna anketna raziskava je s slučajnostnim dvostopenjskim vzorčenjem zajela 349 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v sekundarnih in terciarnih zdravstvenih zavodih v Sloveniji, z enoizmenskim (41 %) oz. večizmenskim (59 %) delovnikom. Analiza podatkov, zbranih s vprašalnikom v letu 2012, je bila opravljena s testom hi-kvadrat, t-testom za neodvisne vzorce in diskriminanto analizo. Rezultati: Diplomirane medicinske sestre z enoizmenskim delovnikom se z gibalno aktivnostjo ukvarjajo pogosteje kot tiste z večizmenskim delovnikom (p < 0,001) in so v večji meri vključene v organizirane gibalne aktivnosti (p < 0,001). Zaposlene z enoizmenskim delovnikom za gibalno aktivnost motivira obvladovanje stresa, boljše razpoloženje, sproščenost, želja po gibanju in sprostitvi, medtem ko zaposlene z večizmenskim delovnikom pri rednem udejstvovanju ovirajo službena zadržanost, izostanek takojšnjega vidnega učinka in pomanjkanje prostega časa (p = 0,025). Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre se z gibalno aktivnostjo ukvarjajo premalo. Zlasti so ogroženi zaposleni z večizmenskim delovnikom zaradi manjše pogostnosti in vključenosti v organizirane oblike gibalnih aktivnosti. Pomembna je promocija zdravja v delovnem okolju v obliki aktivnega odmora med delovnikom in športnih iger za zaposlene in njihove družine.
Prenosi
Metrike
Literatura
Atkinson G., Fullick S., Grindey C. & Maclaren D., 2008. Exercise, energy balance and the shift worker. Sports Medicine, 38(8), pp. 671–685.
Berčič, H. & Sila, B., 2007. Ukvarjanje prebivalstva Slovenije s posameznimi športnimi zvrstmi. Šport, 55(3), pp. 17–26.
Berčič, H., Sila, B., Tušak, M. & Semolič, A., 2007. Šport v obdobju zrelosti. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, pp. 4–6.
Blake, H. & Harrison, C., 2013. Health behaviours and attitudes towards being role models. British Journal of Nursing, 22(2), pp. 86–94.
Blake, H., Malik, S., Mo, P.K. & Pisano, C., 2011. Do as say, but not as I do: are next geneation nurses role models for health? Perspectives in Public Health, 131(5), pp. 231–239. http://dx.doi.org/10.1177/1757913911402547 PMid:21999028
Cencič, M., 2009. Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Díaz-Sampedro, E., López-Maza, R. & González-Puente, M., 2010. Eating habits and physical activity in hospital shift workers. Enfermeria Clinica, 20(4), pp. 229–235. http://dx.doi.org/10.1016/j.enfcli.2010.03.005 PMid:20493748
Doupona Topič, M., 2010. Vpliv socialne stratifikacije na značilnosti športno rekreativne dejavnosti v Sloveniji. Šport, 58(1/2), pp. 100–104.
Doupona Topič, M. & Sila, B., 2007. Oblike in načini športne aktivnosti v povezavi s socialno stratifikacijo. Šport, 55(3), pp. 12–16.
Han, K., Trinkoff, A.M., Storr, C.L. & Geiger-Brown, J., 2011. Job stress and work schedules in relation to nurse obesity. Journal of Nursing Administration, 41(11), pp. 488–495. http://dx.doi.org/10.1097/NNA.0b013e3182346fff PMid:22033319
Hlastan Ribič, C., Djomba, J.K., Zaletel-Kragelj, L., Maučec Zakotnik, J. & Fras Z., 2008. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije: rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008 – z zdravjem povezan vedenjski slog. Avaliable at: http://cindi-slovenija.net/images/stories/cindi/raziskave/ CHMS2008.pdf [11. 2. 2010].
Karpljuk, D., Meško, M., Videmšek, M. & Mlinar, S., 2009. Stres, gibalna dejavnost, zdravstveno stanje in življenjski slog zaposlenih v Hitovi igralnici Park. Management, 4(1), pp. 39–52. Avaliable at: http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/4_039-052.pdf [13. 6. 2012].
Škrbina, V. & Zurc, J., 2016. / Obzornik zdravstvene nege, 50(3), pp. 193–206.
Kersnič, P. & Filej, B. eds., 2009. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Mednarodni kodeks etike za babice. 2. izd., 2. ponatis. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Malik, S., Blake, H. & Batt, M., 2011. How healthy are our nurses? New and registered nurses compared. British Journal of Nursing, 20(8), pp. 489–496. http://dx.doi.org/10.12968/bjon.2011.20.8.489 PMid:21537281
McElligott, D., Siemers, S., Thomas, L. & Kohn, N., 2009. Health promotion in nurse: is there a healthy nurses in the house? Applied Nursing Research, 22(3), pp. 211–215. http://dx.doi.org/10.1016/j.apnr.2007.07.005 PMid:19616170
Mlinar, S., 2007. Športna dejavnost in življenjski slog medicinskih sester, zaposlenih v intenzivnih enotah kliničnega centra v Ljubljani, doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Popham, F. & Mitchell, R., 2006. Leisure time exercise and personal circumstances in the working age population: longitudinal analysis of the British household panel survey. Journal of Epidemiology and Community Health, 60(3), pp. 270–274. http://dx.doi.org/10.1136/jech.2005.041194 PMid:16476760; PMCid:PMC2465565
Ravnik, D. & Kocjančič, J., 2015. Effectiveness of preventive and curative ergonomic interventions in work environment in support maritime services. Pracovní lékařstvi, 67(3–4), pp. 92–101.
Sila, B., 2010. Delež športno dejavnih Slovencev in pogostost njihove športne dejavnosti. Šport, 58(1/2), pp. 94–99.
Smernice EU o telesni dejavnosti: priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne dejavnosti za krepitev zdravja. 2008. Bruselj: Delovna skupina EU za šport in zdravje. Avaliable at: http://ec.europa.eu/sport/library/policy_documents/euphysical-activity-guidelines-2008_sl.pdf [10. 2. 2011].
Tucker, S.J., Harris, M.R., Pipe, T.B. & Stevens, S.R., 2010. Nurses' ratings of their health and professional work environments. AAOHN Journal, 58(6), pp. 253–267. PMid:20677722
Villarruel, A.M. & Koniak-Griffin, D., 2007. Lifestyle behavior interventions with Hispanic children and adults. Annual Review of Nursing Research, 25(1), pp. 51–81. PMid:17958289
World Health Organization, 2010. Global recommendations on physical activity for health. Geneva: World Health Organization.
World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. JAMA, 310(20), pp. 2191–2194. Avaliable at: http://www.wma.net/en/20activities/10ethics/10h elsinki/DoH-Oct2013-JAMA.pdf [1. 9. 2016].
Zaletel-Kragelj, L., 2006. Vedenja, tveganja za pojav srčno žilnih bolezni. In: Poglajen, G. ed. Srce, moja skrb: zbornik predavanj. Ljubljana: Društvo študentov medicine Slovenije, pp. 14–37.
Zapka, J.M., Lemon, S.C., Magner, P.R. & Hale, J., 2009. Lifestyle behaviours and weight among hospital-based nurses. Journal of Nursing Management, 17(7), pp. 853–860. http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2834.2008.00923.x PMid:19793242; PMCid:PMC2760042
Zurc, J., 2008. Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta, pp. 122–125.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
