Obzornik zdravstvene nege

Vloga zdravstvene pismenosti pri izvajanju vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem

2023-01-16T13:01:34+00:00

Uvod: V Sloveniji se soočamo z naraščajočim bremenom srčnega popuščanja, pri obvladovanju katerega je ključno učinkovito izvajanje vedenj samooskrbe. Namen raziskave je proučiti povezanost stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem.
Metode: Pregled literature je vključeval pregled podatkovnih baz COBISS, Google Učenjak, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si), PubMed, CINAHL, Medline in Web of Science v obdobju od novembra do decembra 2021.
Iskali smo s kombinacijo ključnih besed zdravstvena pismenost, srčno popuščanje in samooskrba ter z iskalno sintakso: ("health literacy" AND "heart failure" AND (("self-management" OR "self management") OR ("selfcare" OR "self care"))). Rezultati so bili analizirani s pomočjo pripovedne analize.
Rezultati: Skupno sta bila identificirana 402 zadetka, v končno analizo je bilo vključenih 19 zadetkov. V poprečju je imelo nizko stopnjo zdravstvene pismenosti 38 % pacientov s srčnim popuščanjem, pojav pa je bil najpogosteje merjen s Kratkim testom za merjenje funkcionalne zdravstvene pismenosti (S-TOFHLA). Višja stopnja zdravstvene pismenosti je bila največkrat povezana z boljšim znanjem o srčnem popuščanju.
Diskusija in zaključek: Rezultati raziskav niso bili enotni. Kaže se potreba po izvedbi longitudinalnih raziskav, ki bi omogočile jasnejši uvid v mehanizme povezanosti stopnje zdravstvene pismenosti z izvajanjem vedenj samooskrbe pri pacientih s srčnim popuščanjem ter posledično razvoja zdravstvenovzgojnih intervencij za dvig stopnje zdravstvene pismenosti pri ciljni populaciji.

Vohalni trening kot učinkovita podpora pri rehabilitaciji voha pacientov z vohalno disfunkcijo

2023-01-03T11:02:04+00:00

Uvod: Motnje voha so pogoste pri okužbah dihal in vplivajo na kakovost življenja, saj imajo nekateri pacienti lahko moten voh vse življenje. Kot pomoč pri rehabilitaciji voha obstaja vohalni trening, ki je nefarmakološka, nekirurška in stroškovno učinkovita metoda zdravljenja pacientov z motnjami voha zaradi različnih indikacij. Namen raziskave je raziskati, kakšni so učinki vohalnega treninga pri pacientih z vohalno disfunkcijo.
Metode: Uporabljen je bil pregled strokovne in znanstvene literature. Iskanje literature je potekalo po podatkovnih bazah Web of Science, CINAHL in Pubmed. Vključena je bila literatura med letoma 2019 in 2022. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: voh, motnje voha, anozmija. Potek iskanja in izbor raziskav smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Tematska analiza je potekala na način kodiranja rezultatov.
Rezultati: Iz celotnega niza smo pridobili 253 zadetkov, med katerimi smo v končno analizo uvrstili šest kvantitativnih raziskav, ki so opisovale uporabo ter učinke vohalnega treninga za zdravljenje vohalne disfunkcije. Rezultati iskanja literature so bili kritično ovrednoteni z orodji JBI (JBI, 2020). Glavni izpostavljeni vsebinski področji sta bili: izidi vohalnega treninga in lastnosti vohalnega treninga.
Diskusija in zaključek: Vohalni trening pomembno vpliva na vračanje in izboljšanje vonjanja. Gre za učinkovito podporo pri rehabilitaciji voha. Za prihodnje raziskovanje področja se predlaga raziskava predvsem na področjih razločevanja in zaznavanja voha po uporabi vohalnega treninga.

Spolna zdravstvena pismenost slovenskih srednješolcev

2023-01-02T09:12:42+00:00

Uvod: Spolna vzgoja mladostnikov je v šolah pomembno področje izobraževanja. Namen raziskave je bil oceniti znanje o spolnosti, izkušnje, vedenje in vire informacij o spolnosti med slovenskimi dijaki.
Metode: Uporabljen je bil spletni vprašalnik, poslan na vse srednje šole v osrednjeslovenski regiji, s povabilom dijakom prvih letnikov. V analizo so bili vključeni odgovori 201 anketiranca. Sodelujoči so bili v povprečju stari 15,59 let, 57 % ženskega spola in 67 % jih je bilo gimnazijcev. Podatki so bili statistično analizirani s testi hi-kvadrat, Mann-Whitneyjevim U-testom in t-testom.
Rezultati: Najpogostejši viri informacij o spolnosti za dijake so splet (67,0 %) in prijatelji (60,4 %). Večina dijakov želi informacije pridobiti od zdravstvenih delavcev (61,2 %) in najmanj od učiteljev (26,5 %). Spolna izkušnja z vaginalno penetracijo je pri dijakih/-njah srednjih in poklicnih srednjih šol pogostejša v primerjavi z gimnazijci/-kami (χ2 = 7,863, p = 0,005). Znanje o spolnosti se razlikuje glede na spol (U = 2257,500, p = 0,003) in vrsto srednješolskega izobraževanja (U = 1943,500, p = 0,001). Znanje o spolnosti je pozitivno povezano s količino pogovora o različnih temah o spolnosti, razen o božanju. Ni pa povezano s spolno aktivnostjo in uporabo zaščite.
Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se več pozornosti nameni spolni vzgoji srednješolcev. Medicinske sestre v šolskem okolju lahko spodbujajo medvrstniško informiranje, opolnomočajo starše za pogovor z mladostniki in izvajajo spolno vzgojo. Rezultati raziskav o učinkovitosti različnih oblik in vsebin spolne vzgoje so lahko osnova za nadgradnjo preventivnih programov

Vpliv porodnega položaja pri iztisu ploda na poškodbo presredka

2022-11-17T11:34:26+00:00

Uvod: Vpliv porodnega položaja na tveganje za poškodbo presredka, ki je odvisen od lokalnih in regionalnih babiških praks, kot so ročna tehnika zaščite presredka, razne stopnje epiziotomije in operativnih porodov itd., še ni zadostno raziskan. Namen raziskave je bil v eni od slovenskih porodnišnic preučiti morebitno povezavo med porodnim položajem ob iztisu ploda in pojavnostjo poškodbe presredka.
Metode: V retrospektivno kohortno raziskavo smo vključili 625 porodnic, ki so leta 2021 rodile v Splošni bolnišnici Jesenice. Izključili smo večplodne nosečnosti, prezgodnje porode, porode s plodom v medenični ali okcipito-posteriorni vstavi, vakuumske ekstrakcije ploda in epiziotomije. Z multiplo logistično regresijo smo preučili, ali je bil položaj porodnice ob iztisu ploda (leže na hrbtu (n = 66), leže na boku (n = 404) ali vsi ostali položaji (n = 155)) neodvisno povezan s pojavnostjo poškodbe presredka.
Rezultati:Pri 363 porodnicah (58 %) ni prišlo do poškodbe presredka. Pri 192 (73 %) je prišlo do poškodbe prve stopnje, pri 59 (23 %) do poškodbe druge stopnje in pri 11 (4 %) do poškodbe presredka tretje ali četrte stopnje. Porodni položaj ob iztisu ploda ob upoštevanju drugih potencialnih dejavnikov tveganja ni bil statistično pomembno povezan s tveganjem za poškodbo presredka: razmerje obetov (RO) 0,691, 95% interval zaupanja (IZ) – 0,401–1,191 za položaj na boku; RO 0,710, 95% IZ – 0,386–1,306 za ostale položaje v primerjavi s porajanjem leže na hrbtu.
Diskusija in zaključek: V slovenski porodnišnici z visokim odstotkom porodnic, ki ne rodijo leže na hrbtu, porodni položaj ob iztisu ploda ni neodvisni dejavnik tveganja za nastanek poškodbe presredka

Čustveno soočanje s posledicami življenjsko ogrožajočih zdravstvenih stanj

2023-03-28T14:11:15+00:00

Uvod: Doživetje in preživetje akutnega življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja je visoko stresen(travmatičen) dogodek, ki pomembno vpliva na življenje posameznika in njegovih svojcev, zato je bil namenobravnavane raziskave preučiti povezavo izkušnje tovrstnega dogodka s čustvenim doživljanjem.
Metode: Opravljeni sta bili deskriptivna in korelacijska presečna raziskava na udeležencih z izkušnjo akutnega življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja (n = 54) in svojcih(n = 59).
Rezultati: Ozaveščanje čustev kot način soočanja z življenjsko ogrožajočimi stanji je pozitivno povezano z življenjsko uspešnostjo (r = 0,455, p < 0,01), posttravmatsko rastjo (r = 0,341, p < 0,01) in doživljanjem individualnih moči (r = 0,337, p < 0,01). Izražanje čustev kot način soočanja je pozitivno povezano z življenjsko uspešnostjo (r = 0,416, p < 0,01), posttravmatsko rastjo (r = 0,252, p < 0,05) in doživljanjem individualnih moči (r = 0,481, p < 0,01). Spoprijemanje s čustvi pri pacientih pojasnjuje spol (β = –0,51), pri svojcih pa posttravmatska rast (β = 0,41) in individualne moči (β = 0,51).
Diskusija in zaključek: Čustveno spoprijemanje ob soočanju s posledicami življenjsko ogrožajočega akutnega zdravstvenega stanja ima pomembno vlogo pri posttravmatski rasti, večjem občutku življenjske uspešnosti in individualnih moči. Ustrezno čustveno soočanje s stresom ob doživetju in preživetju življenjsko ogrožajočega zdravstvenega stanja je ključnega pomena pri uspešni prilagoditvi na življenje po tem dogodku.

Izzivi spodbujanja vključenosti pacientov za bolj trajnostno farmacevtsko oskrbo

2024-04-09T11:53:00+00:00