Obzornik zdravstvene nege

Primerjava preventivnih obravnav starejših odraslih v patronažnem varstvu med Švedsko in Slovenijo

2021-07-17T15:36:41+00:00

Uvod: Preventivne obravnave v patronažnem varstvu pomembno prispevajo k samostojnosti, boljšemu zdravju in dobremu počutju starejših odraslih. Namen raziskave je primerjati preventivne obravnave starejših odraslih v patronažnem varstvu med Švedsko in Slovenijo.
Metode: Na osnovi pregleda literature in analize dokumentov je bila narejena kvalitativna primerjalna analiza. Vključena je bila literatura iz podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL in COBIB. Narejena je bila tudi analiza dokumentov, kot so področne pravne podlage, smernice ter strokovna priporočila v Sloveniji in na Švedskem. Vključeni so bili viri objavljeni med januarjem 2000 in decembrom 2020, so se nanašali na preventivne obravnave starejših odraslih, ki živijo doma in so bili napisani v slovenščini, angleščini ali švedščini.
Rezultati: V analizo smo vključili 20 enot literature. Opredeljeni so bili štirje faktorji primerjave: sistem in pravne podlage, organiziranost in obseg, izvajalci ter vsebina. V Sloveniji so vsi starejši odrasli upravičeni do enakega obsega preventivnih obravnav. V primerjavi s Švedsko je v Sloveniji bolj centralizirana organizacija patronažnega varstva, vsi starejši odrasli imajo enak obseg preventivnih obiskov, izobrazba in obseg kompetenc izvajalcev pa je v Sloveniji nižja. Vsebina preventivnih patronažnih obiskov starejših odraslih je v obeh državah podobna.
Diskusija in zaključek: V Sloveniji bi lahko medicinske sestre v patronažnem varstvu z dodatnimi znanji pridobile tudi kompetence na področju predpisovanja z omejene liste zdravil in medicinskih pripomočkov ter koordinacije oskrbe. Tako bi lahko bolj samostojno delovale v domačem okolju pacientov. Za nadaljnji razvoj bolj personaliziranih preventivnih obravnav za starejše odrasle je pomembno raziskovanje, zagotavljanje virov in skrb za organizacijsko kulturo.u

Samoocena sposobnosti medicinskih sester za uporabo elektronskih zdravstvenih kartotek v primarni zdravstveni dejavnosti

2021-11-16T18:20:44+00:00

Uvod: Uvedba in uporaba elektronskih zdravstvenih kartotek (EZK) predstavlja globalen izziv kljub številnim prednostim, povezanim z njihovo uporabo. Namen raziskave je bil raziskati sposobnosti uporabe EZK medicinskih sester v primarni zdravstveni dejavnosti.
Metode: Za zbiranje podatkov smo uporabili lasten vprašalnik na vzorcu 71 medicinskih sester (63-odstotna stopnja odziva) v izbranih ustanovah primarnega zdravstvenega varstva v podstrukturi Northern-Tygerberg, v mestu Cape Town.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da 59 anketirancev (83 %) ocenjuje, da so vešči uporabe EZK v primarni zdravstveni dejavnosti. Skoraj dve tretjini medicinskih sester (46 oz. 4,8 %) uporablja EZK za potrebe zdravstvene dokumentacije, 45 (63 %) medicinskih sester uporablja EZK za shranjevanje, pridobivanje in prenos podatkov, 44 (62 %) medicinskih sester je sposobnih oblikovati diagram poteka, 38 (53,5 %) medicinskih sester zna dostopati do baz podatkov in 38 (52,1 %) medicinskih sester zna pretvarjati elektronske datoteke za rabo z različnimi aplikacijami. Vendar pa kar 33 (46,5 %) medicinskih sester ni bilo prepričanih o svojih računalniških spretnostih za ustvarjanje večpredstavnostnih datotek. Rezultati se razlikujejo po posameznih oddelkih zdravstvene nege. Kar 62 (87,3 %) anketirancev v pediatrični oskrbi in 59 (83,1 %) anketirancev na področju reproduktivnega zdravja, oskrbi odraslih in na področju obvladovanja virusa HIV izkazuje veščine za uporabo EZK. Srednje medicinske sestre svoje spretnosti uporabe EZK ocenjujejo bistveno nižje (58 %) kot diplomirane medicinske sestre (92 %) (p = 0,028).
Diskusija in zaključek: Čeprav večina anketirancev v raziskavi meni, da je vešča uporabe EZK v primarni zdravstveni dejavnosti, je potrebno zagotoviti boljšo dostopnost do računalnikov in stalno usposabljanje osebja. Potrebne so nadaljnje kvalitativne raziskave, ki bi osvetlile težave in ovire, ki vplivajo na veščine medicinskih sester za uporabo EZR v zdravstvenih ustanovah.

Prepričanja in implementacija na dokazih podprte prakse med visokošolsko izobraženimi diplomiranimi medicinskimi sestrami in zdravstveniki v Sloveniji (1. del)

2022-05-05T11:05:56+00:00

Uvod: Za načrtovanje strategije uvajanja na dokazih podprte prakse v slovenski zdravstveni negi je pomembna ocena znanj, prepričanj in različnih vidikov uporabe na dokazih podprte prakse pri izvajalcih zdravstvene nege. Ocena mora biti zanesljiva, veljavna in reprezentativna, da lahko koristi načrtovanju nacionalnih strategij na tem področju. Namen raziskave je prikaz psihometrične analize uporabljenega in mednarodno uveljavljenega instrumenta.
Metode: Sodelovalo je 1014 visokošolsko izobraženih medicinskih sester in zdravstvenikov z vseh treh nivojev zdravstvenega varstva. V raziskavi sta bili uporabljeni dve lestvici, in sicer »Evidence-Based Practice Beliefs Scale« in »Evidence-Based Practice Implementation Scale«. Lestvici sta bili psihometrično analizirani s testi zanesljivosti in veljavnosti.
Rezultati: Povprečna vrednost prepričanj na dokazih podprte prakse je 3,47 (s = 0,54). Zanesljivost lestvice je znašala 0,909, varianca je bila pojasnjena v 63,71 % s tremi faktorji (prepričanja v znanje, prepričanja v uporabnost, težavnost uporabe in časovna potratnost). Povprečna vrednost implementacije je 2,23 (s = 0, 89). Zanesljivost lestvice je znašala 0,969, varianca je bila pojasnjena v 68,52 % z dvema faktorjema (uporaba znanj, uporaba korakov).
Diskusija in zaključek: Testirana instrumenta se pokažeta kot zanesljiva in veljavna. Raziskava zelo poudari primanjkljaj znanj za razvoj na dokazih podprte prakse in znanj, ki so del vsakodnevnih razvojnih aktivnosti v delokrogu visokošolsko izobražene medicinske sestre. Zahtevajo se aktivnosti za izboljšanje stanja na ravni visokošolskih in zdravstvenih zavodov, kot na ravni nacionalnih združenj v zdravstveni negi.

Vpliv multimodalne analgezije na samostojnost otročnic pri osebni higieni, skrbi za novorojenčka in dojenja po carskem rezu

2021-11-26T10:09:53+00:00

Uvod: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z uvedbo multimodalne analgezije po carskem rezu zmanjšamo odmerke opioidov in pospešimo pooperativno okrevanje.
Metode: V retrospektivni kohortni raziskavi sta bili primerjani dve skupini: eksperimentalna (po uvedbi novega analgetičnega režima) in kontrolna skupina (pred uvedbo novega analgetičnega režima). Opazovana je bila sposobnost samostojne osebne higiene porodnice, skrb za novorojenčka po carskem rezu in čas od operacije do prvega podoja. Pri statistični analizi je bil uporabljen test hi-kvadrat in Mann-Whitneyjev U-test.
Rezultati: V skupino z quadratus lumborum blokom in v kontrolno skupino smo vključili po 58 otročnic. Po uvedbi multimodalnega analgetičnega režima je večji delež otročnic samostojno skrbel za osebno higieno po šestih urah po carskem rezu (44 (76 %) otročnic v skupini quadratus lumborum blok in nobena v skupini opioidne analgezije). Po dvanajstih urah se je delež pri skrbi za osebno higieno v skupini, v kateri smo lajšali bolečino z opioidno analgezijo, nekoliko popravil 55 (95 %) v prvi skupini in v drugi skupini 28 (48 %, p < 0,001). Prvi podoj po carskem rezu je bil v prvi uri po operaciji pogostejši pri kontrolni skupini (19 otročnic pri quadratus lumborum bloku (33 %) in 32 otročnic z opioidno analgezijo (55 %, p = 0,02), po dveh urah razlik ga niso zaznali.
Diskusija in zaključek: Z multimodalnim analgetičnim načinom pripomoremo k hitrejšemu samostojnemu izvajanju negovalnih aktivnosti otročnice, ki ji omogočajo hitrejšo prilagoditev na novo življenjsko vlogo.

Izkušnje medicinskih sester z albansko govorečimi pacienti

2022-02-25T09:36:05+00:00

Uvod: Medicinske sestre se pri svojem delu pogosto soočajo z jezikovnimi in kulturnimi izzivi, ki jih prinaša stik z albansko govorečimi pacienti. Namen raziskave je bil preučiti doživljanja medicinskih sester in njihove izkušnje z albansko govorečimi pacienti, raziskati morebitne težave in predlagati rešitve.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. V namenski kvotni vzorec je bilo vključenih 12 medicinskih sester, zaposlenih na primarnem in sekundarnem nivoju zdravstvene dejavnosti. Delno strukturirani intervjuji so bili opravljeni novembra 2021. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize besedila.
Rezultati: Identificirane so bile štiri tematske skupine, ki opisujejo preučevani fenomen: (1) prvi stik z albansko govorečimi pacienti, (2) značilnosti obravnave albansko govorečih pacientov, (3) načini reševanja jezikovnih preprek, (4) predlogi za razreševanje ovir pri zdravstveni obravnavi.
Diskusija in zaključek: V Sloveniji je problematika albansko govorečih pacientov opazna že nekaj let, a do občutnega urejanja tega področja ne prihaja. Ugotovitve nakazujejo, da trenutno reševanje jezikovnih in kulturnih ovir po večini temelji na improvizaciji zdravstvenih delavcev, kar lahko vodi v številne napake. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vidik albansko govorečih pacientov.

Glas medicinskih sester je ključnega pomena za spremembe

2022-07-14T12:56:43+00:00