https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/issue/feed Obzornik zdravstvene nege 2023-12-18T18:30:16+00:00 Martina Kocbek Gajšt info.ojs@zbornica-zveza.si Open Journal Systems <p><strong>OBZORNIK<em> ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>Izdajo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3229 Prehranski vzorci slovenskih mladostnikov in njihov življenjski slog 2023-02-12T17:36:53+00:00 Manica Radivo radivo.manca@gmail.com Tamara Poklar Vatovec Tamara.Vatovec@fvz.upr.si <p><strong>Uvod</strong>: Zdravo prehranjevanje, telesna aktivnost in spanje so pomembne določilnice življenjskega sloga mladostnikov. Namen raziskave je bil preučiti povezave prehranskih vzorcev mladostnikov z njihovim življenjskim slogom, analizirati razlike glede na spol in regijo bivanja ter ugotoviti povezave med posameznimi vzorci življenjskega sloga.<br /><strong>Metode</strong>: Raziskava je bila opravljena spomladi 2019 na populaciji dijakov 3. letnikov (n = 1563) naključno izbranih srednjih šol v Sloveniji. Njihova povprečna starost je bila 18 let. Za namen raziskave je bil uporabljen anonimni anketni vprašalnik, izdelan v spletnem orodju 1KA, ki je vseboval 30 vprašanj. S programom SPSS je bila izvedena opisna in inferenčna statistika. Za testiranje statistično značilnih razlik smo uporabili t-test, statistično značilno povezanost smo preverjali s pomočjo statistike χ2 ter s Spearmanovim korelacijskim koeficientom.<br /><strong>Rezultati</strong>: Raziskava je pokazala, da je primanjkljaj vnosa zelenjave, stročnic in rib glede na priporočila večji kot pri vnosu sadja; poleg tega je večji v vzhodni regiji. Med regijama smo ugotovili razlike v stanju hranjenosti, ki so statistično značilne (U = 275,597, p = 0,003). Dokazali smo pozitivno povezavo med pogostostjo zajtrkovanja med tednom in količino spanja (rs = 0,177, p = 0,001) ter negativno povezavo med sedentarnim vedenjem in redno telesno aktivnostjo mladostnikov v prostem času (rs = –0,113, p = 0,001). <br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Prehranske navade anketiranih mladostnikov niso skladne s priporočili. Prav tako mladostniki ne dosegajo priporočil za telesno aktivnost. Prihodnje raziskave bi se morale bolj osredotočiti na starejše mladostnike (18–24 let) ter na povezanost posameznih dejavnikov življenjskega sloga.</p> 2023-12-18T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3175 Samoocena usposobljenosti medicinskih sester za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah 2022-08-01T17:59:49+00:00 Tanita Kaja Černe tanita.kaja@gmail.com Kristina Medvešček medvescek.kristina@gmail.com Sara Ušaj sara.usaj@hotmail.com Mirko Prosen mirko.prosen@fvz.upr.si Sabina Ličen sabina.licen@fvz.upr.si <p><strong>Uvod</strong>: Od novozaposlenih medicinskih sester se velikokrat pričakuje, da bodo delovale enako kompetentno kot izkušene. Namen raziskave je bil preučiti razliko pri samooceni usposobljenosti za zdravstveno oskrbo pacientov v akutnih situacijah med novozaposlenimi medicinskimi sestrami in zaposlenimi več kot eno leto.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna kvantitativna metoda. S spletnim vprašalnikom je bilo izvedeno anketiranje na priložnostnem vzorcu 98 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani na podlagi vprašalnika »Percepcija zdravstvene oskrbe v akutnih situacijah« (ang. Perception to Care in Acute Situations). Podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike in Mann Whitneyjevega U-testa, Kruskal Wallisovega H-testa. Upoštevana stopnja statistične značilnosti je bila p &lt; 0,05.<br /><strong>Rezultati</strong>: Ugotovljeno je bilo, da so novozaposlene medicinske sestre zdravstveno oskrbo v akutnih situacijah samoocenile slabše kot medicinske sestre, zaposlene več kot leto dni (U=271,000, p &lt; 0,001). Ugotovitve kažejo tudi razliko v samooceni usposobljenosti med medicinskimi sestrami z malo izkušnjami v akutnih situacijah in tistimi z veliko izkušnjami (U=293,000, p &lt; 0,001).<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Novozaposlene medicinske sestre se v začetku ne počutijo dovolj sposobne za samostojno delo v akutnih situacijah. Ugotovljeno je bilo, da na samooceno usposobljenosti medicinskih sester vplivajo spol, starost, delovna področja in predhodne izkušnje z akutnimi situacijami. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na vrsto izzivov, s katerimi se soočajo novozaposlene medicinske sestre in na pomen mentoriranja v zdravstveni negi.</p> 2023-12-18T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3224 Izkušnje in doživljanje mater v zvezi z dojenjem in podpora diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu 2023-03-20T09:18:12+00:00 Valentina Berlec valentina.berlec@gmail.com Jožica Ramšak Pajk jozicaramsakp@gmail.com <p><strong>Uvod</strong>: Prva izkušnja z dojenjem je za mater soočanje s svojim telesom, občutki in učenje ob lastni izkušnji. V tem procesu mati potrebuje podporo in zdravstvenovzgojne nasvete zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil raziskati doživljanja in izkušnje mater pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja ter kako so ob tem doživljale podporo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvalitativna opisna raziskava. Na namenskem vzorcu osmih mater, ki so dojile in katerih otroci so bili stari vsaj štiri mesece, vendar ne več kot dve leti, z različnimi poteki dojenja, so bili opravljeni intervjuji z delno strukturiranim vprašalnikom. Intervjuvanke so bile v povprečju stare 30 let. Pridobljeni podatki so bili analizirani z vsebinsko analizo.<br /><strong>Rezultati</strong>: Identificirane so bile tri kategorije: (1) doživljanje in izkušnje mater; (2) podpora pri dojenju in (3) vključevanje diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da so predstave, ki jih imajo matere o dojenju, pogosto idealizirane, in da za vzpostavitev ter vzdrževanje dojenja potrebujejo strokovno podprte informacije in podporo.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Matere dojenje doživljajo zelo raznoliko in individualno, predvsem pa zelo čustveno in psihično stresno, ko ne poteka, kot bi si želele. Strokovna pomoč diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu pri podpori dojenja se jim zdi zelo pomembna. Ključno je, da si ta vzame dovolj časa, da mater vodi in jo uči, kako postati samostojna pri dojenju. </p> 2023-12-18T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3232 Pametne tehnologije v izobraževanju medicinskih sester 2023-03-19T12:46:57+00:00 Simona Hvalič Touzery simona.hvalic-touzery@fdv.uni-lj.si Mojca Šetinc mojca.setinc@fdv.uni-lj.si <p><strong>Uvod</strong>: Nagel tehnološki razvoj v zdravstvu neposredno vpliva na zdravstveno nego in na poklic medicinske sestre in zdravstvenika. Manko znanja med medicinskimi sestrami o raznolikih novih tehnologijah v zdravstvu predstavlja izziv na področju zdravstvene nege in kakovostne oskrbe pacientov. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so vsebine s področja pametnih tehnologij vključene v visokošolsko izobraževanje bodočih diplomiranih medicinskih sester v Sloveniji.<br /><strong>Metode</strong>: Zbiranje učnih načrtov prek spletnih strani osmih visokošolskih institucij in osebnega stika s fakultetami in nosilci posameznih predmetov je potekalo v januarju in februarju 2023. Analizirali smo dvajset učnih predmetov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni način z eksplorativno metodo, ki smo jo združevali z elementi vsebinske analize in vizualizacijske metode.<br /><strong>Rezultati</strong>: V učnih načrtih predmetov s področja informatike in informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) smo prepoznali šest vsebinskih sestavnih delov: pametne tehnologije, osnove IKT in informatike, IKT v zdravstvenem izobraževanju, IKT v zdravstvu, e-zdravje in druge vsebine s področja IKT. Pametne tehnologije so redko vključene v predmete na prvi in na drugi stopnji izobraževanja v zdravstveni negi.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: V učnih programih slovenskih visokošolskih zavodov s področja zdravstvene nege močno primanjkuje vsebin s področja pametnih tehnologij. Glede na naglo širjenje digitalizacije v zdravstvu in pomembno vlogo medicinskih sester pri uvajanju in uporabi te vrste tehnologij v praksi bi bilo v prihodnje treba narediti korak naprej in v učne načrte visokošolskih institucij na področju zdravstvene nege ter v dodatna usposabljanja za medicinske sestre vključiti več poglobljenih vsebin s tega področja in jih tako obogatiti z naprednimi znanji in spretnostmi.</p> 2023-12-18T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3216 Dejavniki, ki opredeljujejo vedenje moških glede vključitve v presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki 2023-01-20T07:11:09+00:00 Vesna Jašić vjasic@onko-i.si Sabina Ličen sabina.licen@fvz.upr.si Mirko Prosen mirko.prosen@fvz.upr.si <p><strong>Uvod</strong>: Odzivnost moških na Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki je še vedno nižja kot pri ženskah. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v osebno perspektivo moških, ki opredeljuje njihovo vedenje glede vključitve v presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki.<br /><strong>Metode</strong>: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Na namenskem vzorcu devetih moških, starih med 50 in 74 let, ki so bili ciljano povabljeni v presejalni program Svit in so imeli izkušnjo z njim, so bili izvedeni delno strukturirani intervjuji. Raziskava je potekala med majem in junijem leta 2022. Podatki so bili analizirani s tematsko analizo vsebine.<br /><strong>Rezultati</strong>: S kvalitativno analizo podatkov smo ugotovljene kode razporedili v štiri teme, ki opredeljujejo percepcijo in vedenje moških, kar vpliva na njihov odziv na program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka moških: (1) doživljanje zdravstvene oskrbe; (2) znanje, stališča in prepričanja o presejalnem programu Svit; (3) doživljanje presejalnega programa Svit; (4) vpliv družbenega okolja na odzivnost na presejalni program Svit.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Ugotovitve kažejo, da so vzroki za vključevanje v program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka moških različni in so ključnega pomena za zgodnje odkrivanje raka in manjšo umrljivost zaradi bolezni. Ugotovitve raziskave kažejo, da imajo moški prisoten sindrom bele halje in odpora do zdravstvenih pregledov. Pri večini so prisotni strah, neznanje in pomembnost vzdrževanja »mačo imidža«. Nadaljnje raziskovanje bi moralo vključevati vpliv promocije načrtovanih presejalnih programov na odziv moških na presejalni program. </p> 2023-12-18T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3261 Sto let javnega zdravja v Sloveniji 2023-10-14T09:42:18+00:00 Branko Gabrovec Branko.Gabrovec@nijz.si 2023-12-18T00:00:00+00:00 Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege