Obzornik zdravstvene nege

Primerjava krajše ležalne dobe in stopnje ponovnih sprejemov v terciarni bolnišnici pri otročnicah, pozitivnih na covid-19, v antenatalnem obdobju

Uroš Višič — 2024-12-19

Uvod: Pandemija virusa covid-19 je predstavljala veliko tveganje tudi na perinatalnem področju. Namen pričujoče raziskave je bil preučiti trajanje bivanja otročnic, pozitivnih na covid-19, po vaginalnem porodu v zgodnjem poporodnem obdobju v primerjavi s standardnim trajanjem in stopnjo njihovih ponovnih sprejemov v primerjavi s standardnimi sprejemi pri zdravi populaciji.
Metode: Uporabljena je bila retrospektivna kohortna raziskava s pregledom trajanja ležalne dobe po vaginalnem
porodu in po carskem rezu. Vključenih je bilo 322 otročnic. Podatke, pridobljene iz informacijskega sistema Hipokrat, smo analizirali z opisno statistiko in t-testom ob upoštevani statistični značilnosti p < 0,05.
Rezultati: V povprečju je ležalna doba po vaginalnem porodu (Me = 2,45) in po carskem rezu (Me = 4,05) trajala dlje od zastavljenega trajanja. Maksimalna ležalna doba po vaginalnem porodu je bila približno tri dni (Maks = 3,06), po carskem rezu pa štiri dni (Maks = 4,38). Rezultati niso pokazali statistično značilnih razlik med ležalno dobo po vaginalnem porodu (p = 0,38) in carskem rezu (p = 0,21).
Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da je kljub predvideni krajši ležalni dobi otročnic, pozitivnih na covid-19, njihova obravnava zanemarljivo daljša. Potrebne so nadaljne raziskave v zgodnjem postnatalnem obdobju.

Izkušnje z učnimi delavnicami za uvedbo naprednega procesa zdravstvene nege v klinično prakso

Maja Klancnik Gruden — 2024-12-19

Uvod: Uporaba naprednega procesa zdravstvene nege predstavlja za medicinske sestre v praksi velik izziv, zato so bile za njih organizirane učne delavnice za uvedbo standardiziranih jezikov zdravstvene nege. Namen raziskave je bil ugotoviti izkušnje medicinskih sester z zvedenim izobraževanjem.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna deskriptivna metoda. Instrument za zbiranje podatkov je bil evalvacijski list s tremi odprtimi vprašanji. V priložnostni vzorec je bilo vključenih 160 medicinskih sester, ki so se udeležile serije učnih delavnic v letih 2020 in 2021. Kvalitativna analiza zapisov je bila izvedena s tematsko mrežo.
Rezultati: Na osnovi analize zapisov je bilo oblikovano tematsko omrežje »izkušnje udeležencev z učno delavnico« z dvema skupnima temama: »izvedba učne delavnice« in «uporaba v praksi«. V okviru prve skupne teme so bile izkušnje udeležencev večinsko pozitivne, negativno je bilo ocenjeno le gradivo. V okviru druge skupne teme so prevladovali predlogi za uvedbo naprednega procesa zdravstvene nege v prakso, negativne izkušnje so se nanašale na zahtevnost vsebine, pozitivne pa na vpogled v znanja prihodnosti.
Diskusija in zaključek: Udeleženci učnih delavnic so bili v večini zadovoljni z izvedbo učnih delavnic za uvedbo naprednega procesa zdravstvene nege, hkrati so izrazili tudi skrb o utemeljenosti uvajanja standardiziranega jezika v prakso v trenutni okoliščini pomanjkanja medicinskih sester. Nadaljevati je treba s sistematičnim formalnim, kot tudi neformalnim izobraževanjem medicinskih sester, ki delujejo v klinični praksi, pri čemer je za doseganje večjega učinka in večje motiviranosti treba uporabiti udeležencem
prilagojene načine izobraževanja.

Uporaba teorije sistemov Betty Neuman pri razumevanju stresorjev na delovnem mestu medicinskih sester

Debora Levstik Jašarevič — 2024-12-19

Uvod: Namen raziskave je bil na podlagi teorije Betty Neuman raziskati obseg različnih vrst stresorjev (intrapersonalnih, interpersonalnih, ekstrapersonalnih in tistih, povezanih z zdravstvenimi nastanitvami) ter njihov vpliv na dojemanje delovnega okolja in dobro počutje zaposlenih v zdravstvenih ustanovah.
Metode: Uporabljena je bila opisna neeksperimentalna kvantitativna metoda raziskovanja s pomočjo spletne ankete. Anketa je vsebovala 20 trditev. Sodelovalo je 140 zaposlenih v zdravstveni negi različnih izobrazbenih stopenj in delovnih okolij.
Rezultati: Rezultati kažejo, da zdravstveni delavci doživljajo zmerno nizko raven stresorjev na delovnem mestu: povprečna ocena 54,17 na lestvici, ki se točkuje od 20 do 100. Višja prisotnost stresorjev je bila zabeležena pri osebah z znanstvenim magisterijem ali doktoratom znanosti (x = 92,83, s = 0,668). Na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti so poročali o višji prisotnosti stresorjev (x = 80,00, s = 1,039) v primerjavi s primarnim, sekundarnim nivojem in socialnovarstvenimi zavodi (x = 60,90, s = 1,039). Anketiranci se strinjajo, da je preprečevanje poškodb in bolezni na delovnem mestu skupna odgovornost (x = 4,43, s = 0,689). Prav tako so visoko ocenili občutenje stresa zaradi obsega dela (x = 3,74, s = 0,976). Večja prisotnost stresorjev je prisotna pri anketirancih z izmenskim delom ( x = 89,64, s =1,737) in na delovnih mestih, kot je služba nujne medicinske pomoči (x = 73,30, s = 3,449).
Diskusija in zaključek: Rezultati kažejo na potrebo po prilagojenih intervencijah za obvladovanje stresorjev zlasti v terciarni zdravstveni dejavnosti, pri zaposlenih z izmenskim delom in v visoko stresnih delovnih okoljih.

Zadovoljstvo pacientov z informacijskim sistemom eZdravje v splošni bolnišnici

Nena Kodermac — 2024-12-19

Uvod: Z vpeljavo digitalizacije v zdravstvu se je spremenil sistem naročanja na zdravstveno obravnavo. Cilj raziskave je bil opisati raven zadovoljstva pacientov izbrane zdravstvene ustanove z informacijskim sistemom eZdravje in identificirati morebitne pomanjkljivosti v tem sistemu.
Metode: V raziskavo je bilo vključenih 319 naključno izbranih pacientov, ki so čakali na obravnavo v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica v enomesečnem obdobju leta 2023. Uporabljen je bil posebej zasnovan anketni vprašalnik s petnajstimi temeljnimi vprašanji, ki smo mu izračunali visok koeficient zanesljivosti (Cronbach α = 0,894). Za statistično analizo so bile uporabljene osnovne deskriptivne statistike in Pearsonova korelacijska analiza.
Rezultati: Ugotovitve kažejo, da so anketiranci v splošnem zadovoljni s storitvami eZdravja (M = 4,18, s = 0,69), vendar se z višjo starostjo njihovo zadovoljstvo znižuje (r = –0,166, p = <0,001). V primeru eNaročanja anketiranci kažejo na visoko stopnjo samostojnosti (82,8 %, n = 264). Med različnimi storitvami so anketiranci najbolj zadovoljni z obveščanjem o zdravstveni obravnavi (M = 4,45, s = 0,57), najmanj pa z informiranjem o uporabi eZdravja, ki je podana v ambulanti osebnega zdravnika.
Diskusija in zaključek: Na podlagi rezultatov lahko potrdimo, da je večina anketiranih že uporabila aplikacijo eZdravje in so z njo zadovoljni. Kljub temu se jih veliko na zdravstveno obravnavo naroča telefonsko. Rezultati kažejo na potrebo po širšem ozaveščanju prebivalstva o raznolikih možnostih in postopkih naročanja na zdravstveno obravnavo.

Duhovna oskrba žensk po spontani prekinitvi nosečnosti

Zala Macuh — 2024-12-19

Uvod: Prekinitev nosečnosti predstavlja stisko za žensko, partnerja in družino. Pomembno je, da zdravstveno osebje v celovito zdravstveno obravnavo vključi tudi duhovno oskrbo. Namen pregleda literature je ugotoviti, kakšno duhovno oskrbo najpogosteje potrebujejo ženske po spontani prekinitvi nosečnosti.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v bazah podatkov CINAHL Ultimative, Science Direct, Wiley Online Library in Web of Science z iskalnim nizom v angleškem jeziku. Za prikaz iskanja, pregleda in izbora člankov za analizo je bil uporabljen diagram poteka PRISMA. Izvedena je bila kritična ocena člankov s kontrolnimi seznami Joanna Briggs Institute. Zbrani podatki so bili analizirani po metodi vsebinske analize.
Rezultati: Iskanje je dalo 490 zadetkov, od katerih je bilo v končno analizo vključenih devet raziskav. Glavno kategorijo smo oblikovali na osnovi treh podkategorij: (1) čustvovanje in počutje, (2) medosebni odnosi in (3) duhovna rast.
Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je pri zagotavljanju duhovne oskrbe ključno razumevanje duhovnih potreb in stisk, ki jih doživljajo ženske po spontani prekinitvi nosečnosti. Poleg medicinske oskrbe si zelo želijo tudi dobro duhovno oskrbo. Ženske svoje duhovne potrebe izražajo skozi čustva in občutke, ki jih morajo medicinske sestre in babice prepoznati ter se nanje ustrezno odzvati. Duhovna oskrba mora temeljiti na razumevanju, sočutju in podpori.

Ob 100 letnici izobraževanja medicinskih sester v Sloveniji

Brigita Skela Savič — 2024-12-19