https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg <p><strong>OBZORNIK<em> ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>Izdajo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> Nurses and Midwives Association of Slovenia sl-SI Obzornik zdravstvene nege 1318-2951 <p>Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.</p> https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3208 <p><strong>Uvod</strong>: Pari nosečnost odlagajo na vse poznejši čas, kar deloma tudi prispeva k višji stopnji neplodnosti. Zdravstveni strokovnjaki morajo zato proaktivno delovati in svetovati o dejavnikih tveganja, ki vplivajo na reprodukcijo. Za to potrebujejo veščine svetovanja in na dokazih temelječe informacije. Namen raziskave je bil oceniti znanje zdravstvenih strokovnjakov pred in po izobraževalni intervenciji na temo ohranjanja reproduktivne sposobnosti.<br /><strong>Metode</strong>: Izvedena je bila presečna raziskava, v kateri smo uporabili enak vprašalnik za oceno stanja pred in po izobraževalni intervenciji. Raziskovalni instrument je bil razvit na podlagi pregleda literature o dejavnikih tveganja za plodnost. Izobraževalna intervencija je potekala v obliki konference. Udeležencem (babice, medicinske sestre, študenti zdravstvenih ved) je bila zagotovljena zaupnost. Sodelovanje je bilo prostovoljno. V analizi smo izračunali osnovno deskriptivno statistiko, razlike v znanju pred in po izobraževalni intervenciji pa so bile ugotovljene z Wilcoxonovim testom.<br /><strong>Rezultati</strong>: Na splošno se je znanje udeležencev izobraževalne intervencije o dejavnikih tveganja za plodnost po izvedenem dogodku izboljšalo. V kategoriji »Starost« in »Nevarnosti okolja« so bile razlike statistično značilne. V kategoriji »Obstoječa zdravstvena stanja« in »Dejavniki življenjskega stila« pa so udeleženci že pred samo izobraževalno intervencijo razpolagali z obsežnim znanjem.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Zdravstveni strokovnjaki lahko izboljšajo svoje znanje o predkoncepcijskem zdravju z izobraževalno intervencijo. Potrebno bi bilo raziskati, kako dolgo učinki trajajo in ali nadgrajeno znanje pomeni tudi uvajanje sprememb v klinični praksi.</p> Petra Petročnik Mirko Prosen Boštjan Žvanut Patrik Pucer Polona Mivšek Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2024-09-22 2024-09-22 58 3 168 174 10.14528/snr.2024.58.3.3208 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3245 <p><strong>Uvod</strong>: Medicinske sestre v pediatrični onkološki zdravstveni negi se srečujejo s pacienti in njihovimi družinami iz različnih kulturnih okolij. Namen raziskave je bil preučiti ključne elemente medkulturne zdravstvene oskrbe, ki jih prepoznavajo medicinske sestre v pediatrični onkologiji, ter izzive, s katerimi se srečujejo v praksi.<br /><strong>Metode</strong>: Raziskava temelji na kvalitativnem deskriptivno-interpretativnem pristopu. Podatki so bili pridobljeni z individualnimi, delno strukturiranimi intervjuji na namenskem vzorcu sedmih medicinskih sester z izkušnjami na področju pediatrične onkološke zdravstvene nege. Podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine.<br /><strong>Rezultati</strong>: Identificirali smo tri teme: (1) značilnosti medosebnih odnosov in medkulturno komunikacijo, (2) spregledane vidike medkulturne zdravstvene nege in (3) zaznavanje lastne medkulturne prakse. Zaposleni v onkološki pediatrični zdravstveni negi so medosebne odnose in medkulturno prakso označili kot zelo pomembno za razumevanje težav in zagotavljanje potreb onkoloških pacientov, zato je zelo pomembnozačetno spoznavanje in vzpostavitev dobrega medsebojnega sodelovalnega odnosa, ki temelji na odprti komunikaciji, prilagodljivosti in spoštovanju kulturnih razlik. Sodelujoči opažajo, da na zdravje vplivajo medkulturne razlike in predvsem osebna prepričanja pacientov.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Ugotovitve kažejo, da na pediatričnem onkološkem oddelku poznajo pomen dobrega medosebnega odnosa med zaposlenimi v pediatrični zdravstveni negi, otroki in njihovim starši ter upoštevajo njihove potrebe glede kulturno pogojenih vzorcev vedenja, na primer glede prehranjevanja in lajšanja bolečine. Prav tako pa se kaže potreba po dodatnem izobraževanju zaposlenih.</p> Nataša Čulibrk Tina Ferfolja Marina Lukić Sabina Ličen Maja Čemažar Mirko Prosen Avtorske pravice (c) 2024 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2024-09-22 2024-09-22 58 3 175 184 10.14528/snr.2024.58.3.3245 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3256 <p><strong>Uvod</strong>: Bolečina po carskem rezu je pričakovan dogodek, ki lahko vpliva na okrevanje otročnice in prvo dojenje. Namen tega pregleda je ugotoviti povezavo med obravnavo bolečine z opioidi po carskem rezu in podporo pri dojenju.<br /><strong>Metode</strong>: Izvedli smo pregled strokovne in znanstvene literature. Iskanje je potekalo po podatkovnih bazah PubMed Central, ScienceDirect in Google Scholar. Vključena je bila literature, objavljena med letoma 2013 in 2023. Pri iskanju so bile uporabljene kombinacije ključnih besed: »bolečina«, »porod«, »opioid«, »mobilizacija« in »zdravstvena nega«. Primarni viri so bili izbrani v skladu z merili za vključitev in izključitev. Postopek iskanja in izbor sta prikazana s pomočjo PRISMA diagrama. Tematska analiza je bila izvedena s kodiranjem reziltatov.<br /><strong>Rezultati</strong>: Identificirali smo 9 člankov, ki so obravnavali status obvladovanja bolečine z opioidi po carskem rezu. Rezultate smo kritično ovrednotili z orodjem PICO. Glavna vsebina so bili rezultati pri ugotavljanju različnih intervencij za obvladovanje pooperativne bolečine in za začetek dojenja po carskem rezu.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Na splošno velja, da so otročnice v različnih državah bolj izpostavljene tveganju neučinkovitih načinov obvladovanja bolečine po carskem rezu. Opredelili smo ključne vrzeli, ki bi lahko bile nadaljne področje raziskovanja za ustreznejše obvladovanje bolečine ter podpora dojenju po carskem rezu.</p> Uroš Višič Miha Lučovnik Avtorske pravice (c) 2024 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2024-09-22 2024-09-22 58 3 185 195 10.14528/snr.2024.58.3.3256 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3172 <p><strong>Uvod</strong>: Umetno ventilirani kritično bolni pacienti predstavljajo najvišjo stopnjo ranljivosti zaradi nezmožnosti opravljanja osnovnih življenjskih aktivnosti in zahtevajo najvišje standarde zdravstvene nege. Namen pregleda literature je predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri umetni ventilaciji kritično bolnih pacientov.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabljen je bil pregled znanstvene literature marca 2022 v podatkovnih bazah PubMed, Cobbis in Sage Journals. Iskanje je potekalo po vnaprej oblikovanih ključnih besedah v angleškem in slovenskem jeziku: dihanje; ustna nega; aspiracija; bolečina; gibljivost. Iskalna strategija je temeljila na vključitvenih kriterijih: polno dostopna besedila, znanstvena revija, recenzirana publikacija, slovenski ali angleški jezik, obdobje 2012–2022. Rezultati so bili analizirani s tematsko analizo.<br /><strong>Rezultati</strong>: V končno analizo je bilo vključenih 15 od skupno 638 zadetkov. V končno analizo je bilo vključenih pet opazovalnih raziskav, tri presečne raziskave, dve fenomenološki raziskavi, ena vzročno-primerjalna raziskava in štirje sistematični pregledi literature. Izsledki pregleda literature so bili razporejeni v šest kategorij: (1) kakovostna zdravstvena nega, (2) ustna nega, (3) aspiracija, (4) bolečina, (5) komunikacija in (6) gibljivost.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Rezultati kažejo, da je vloga diplomirane medicinske sestre pri umetni ventilaciji kritično bolnih pacientov kompleksna in zahtevna. Od diplomirane medicinske sestre se pričakuje nenehno izobraževanje in prilagajanje trenutnim razmeram, delo v zahtevnih pogojih ter izvajanje postopkov in posegov, ki so pomemben del kakovostne zdravstvene nege.</p> Marija Štuhec Avtorske pravice (c) 2024 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2024-09-22 2024-09-22 58 3 196 206 10.14528/snr.2024.58.3.3172 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3233 <p><strong>Uvod</strong>: Avtistične motnje so skupina razvojnih motenj z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije. Namen pregleda literature je raziskati in predstaviti težave, s katerimi se soočajo starši otrok z avtistično motnjo.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabljen je bil pristop pregleda tuje in domače literature s pomočjo bibliografskih baz CINAHL, COBISS, PubMed, SpringerLink in brskalnika Google učenjak. Iskalni pojmi so bili: zgodnja obravnava, avtistična motnja, starši, stres, diagnoza oziroma early intervention, autism disorder, parents, stress in diagnosis. Iskalna strategija je temeljila na vključevalnih kriterijih: objava literature med letoma 2012 in 2022, dostopnost celotnega besedila in slovenski ali angleški jezik besedila.<br /><strong>Rezultati</strong>: Glede na vključitvene kriterije smo pridobili 31.217 zadetkov, v končno analizo pa vključili 13 virov. Rezultati so pokazali štiri kategorije: negativna čustva in občutki, ki jih doživljajo starši otrok z avtistično motnjo; prepreke staršev otrok z avtistično motnjo; podpora staršem otrok z avtistično motnjo ter želje in potrebe staršev otrok z avtistično motnjo.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Starši otrok z avtistično motnjo se soočajo s številnimi negativnimi čustvi in občutki, kot so preobremenjenost, strah, tesnoba, izčrpanost, nerazumevanje, doživljanje preprek pri iskanju informacij in podpore. Zgodnje diagnosticiranje avtistične motnje pri otroku in s tem zgodnji pristop do potrebnih storitev lahko izboljšata rezultate pri otroku, zmanjšata finančne stroške in izboljšata obvladanje stresa pri starših.</p> Tina Hodaj Jožica Ramšak Pajk Avtorske pravice (c) 2024 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2024-09-22 2024-09-22 58 3 207 215 10.14528/snr.2024.58.3.3233 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3304 Rhoda Redulla Avtorske pravice (c) 2024 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2024-09-22 2024-09-22 58 3 164 167 10.14528/snr.2024.58.3.3304