Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg <p><strong>OBZORNIK<em> ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>Izdajo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> Nurses and Midwives Association of Slovenia sl-SI Obzornik zdravstvene nege 1318-2951 <p>Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.</p> Vloga izvajalcev zdravstvene nege pri pronaciji in supinaciji intubiranega pacienta s hudim akutnim respiratornim sindromom koronavirus-2 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3155 <p><strong>Uvod</strong>: Hud akutni respiratorni sindrom koronavirus-2 je s svojo intenzivnostjo močno vplival na razmere in delo v enotah intenzivne terapije. Pri vse več intubiranih pacientih z akutnim respiratornim distresnim sindromom se je pokazala potreba po pronaciji (obrat na trebuh). Namen raziskave je bil preučiti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri pronaciji in supinaciji (obrat na hrbet) pacienta ter ugotoviti najpogostejše zaplete, ki se ob tem lahko pojavijo.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabljen je bil pregled znanstvene in strokovne literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Sage in ScienceDirect ter Google Scholar. Vključene so bile raziskave od januarja 2020 do decembra 2021. Izvedena je bila vsebinska analiza raziskav.<br /><strong>Rezultati</strong>: Skupno je bilo identificiranih 993 člankov. Dodanih je bilo še deset člankov, najdenih s prostoročnim iskanjem v Google Scholar. Izmed 1.003 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih osem člankov. Izpostavljena so bila tri glavna vsebinska področja: (1) vloga izvajalcev zdravstvene nege pred pronacijo intubiranega pacienta; (2) vloga izvajalcev zdravstvene nege med pronacijo intubiranega pacienta in (3) vloga izvajalcev zdravstvene nege pri supinaciji intubiranega pacienta.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Pronacija in supinacija intubiranega pacienta predstavljata velik izziv za celoten zdravstveni tim, ki je v času epidemije okrnjen tako številčno kot tudi glede na stopnjo usposobljenosti. Izvajalec zdravstvene nege mora ob teh intervencijah zagotoviti hemodinamsko stabilnost, pravilno pozicioniranje pacienta, preprečiti ekstubacijo in izpade različnih katetrov, zaščititi kožo in vseskozi izvajati potrebne aktivnosti zdravstvene nege.</p> Bine Halec Eva Tisaj Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2023-03-19 2023-03-19 57 1 32 42 10.14528/snr.2023.57.1.3155 Doživljanje neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3173 <p><strong>Uvod</strong>: Stiske zaradi zdravstvene nege, ki ostaja zaradi različnih razlogov neizvedena, so pri medicinskih sestrah pogosto spregledane in neprepoznane. Namen integrativnega pregleda literature je pregledati najnovejše raziskave, ki opisujejo, kako se neizvedena zdravstvena nega izraža na duševnem počutju medicinskih sester.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabili smo integrativni pregled literature, izveden v skladu s PRISMA smernicami v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Wiley, COBISS.SI in Google Učenjak. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Zadetke smo razvrstili glede na raven dokazov. Uporabili smo tematsko analizo vsebine.<br /><strong>Rezultati</strong>: Skupaj je bilo identificiranih 175 in v končno analizo vključenih 11 virov. Identificirano je bilo 96 kod združenih v 4 kategorije: (1) Telesno, duševno in čustveno počutje, (2) Moralno etične dileme, (3) Sprejemanje odločitev pri delu – prilagajanje, (4) Poklicne in osebne vrednote.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Neizvedena zdravstvena nega je za medicinske sestre pomemben izvor stisk in stresa, saj zaradi neizvajanja vseh potrebnih aktivnosti v zdravstveni negi prihajajo v neskladje s svojimi osebnimi in poklicnimi vrednotami. Naši rezultati dodajajo vsebinski kontekst in boljše razumevanje posledic neizvedene zdravstvene nege pri medicinskih sestrah. Vsakodnevno odločanje, katere aktivnosti bo potrebno izpustiti, vpliva ne samo na slabše počutje, nezadovoljstvo in izgorelost, ampak celo na zapuščanje delovnih mest in poklica.</p> Mateja Bahun Helena Jeriček Klanšček Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2023-03-19 2023-03-19 57 1 43 52 10.14528/snr.2023.57.1.3173 Povezava lastnosti vodje in vodenja s kakovostjo storitev v zdravstveni negi https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3095 <p><strong>Uvod</strong>: Vodenje je proces, ki se nanaša na zmožnost vplivati na zaposlene, jih usmerjati in motivirati. Namen članka je bil raziskati povezavo med kakovostjo zdravstvene nege z vodenjem in lastnostmi vodje tima zdravstvene nege.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila opisna metoda dela, s katero je bil med 2018 in 2020 izveden sistematični pregled literature po bazah podatkov Medline, CINAHL, Cochrane Library in PubMed. Iskalna strategija je sledila protokolu PICO. Iskalni pojmi so bili: leader, leadership, leaders competencies, quality indicators, health care, nursing leadership, patient outcomes, personnel management, outcome assesment, patient satisfaction.<br /><strong>Rezultati</strong>: Identificiranih je bilo 462 zadetkov, med katerimi je bilo za analizo izbranih 20 prispevkov, objavljenih med letoma 2010 in 2020. Deset raziskav je bilo sistematičnih pregledov literature, devet kvantitativno presečnih ter ena eksperimentalna raziskava. Prispevki so bili kritično ovrednoteni z orodji JBI. V analizi je bilo identificiranih 163 kod, ki so bile združene v šest kategorij: slogi vodenja v zdravstvu; lastnosti dobrega vodje v zdravstvu; učinkovitost zdravstvenega tima, dejavniki, ki vplivajo na kakovost zdravstvene nege; izidi zdravstvene nege; izidi negativnega delovnega okolja.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: V kliničnem okolju je najpogosteje omenjen in priporočen transformacijski slog vodenja, v katerem ima vodja posluh za zaposlene, vodenje je usmerjeno v odnose. Med zaposlenimi se ustvarja klima zaupanja, ki vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in posledično pozitivno tudi na kakovost zdravstvene nege.</p> Darjan Kodele Melita Peršolja Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2023-03-19 2023-03-19 57 1 53 63 10.14528/snr.2023.57.1.3095 Medosebni odnos med mentorjem in mentorirancem v klinični praksi zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3160 <p><strong>Uvod</strong>: Medosebni odnos med mentorjem in mentorirancem je ključnega pomena za uspešno izpeljan proces mentoriranja in izobraževanje novega kadra na področju zdravstvene nege. Namen raziskave je bil preučiti in raziskati medosebne odnose med mentorji in mentoriranci zdravstvene nege ter ugotoviti, kateri dejavniki krojijo njihove odnose.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivno-interpretativni dizajn. Podatki na namenskem vzorcu štirih mentorjev so bili pridobljeni z individualnimi delno strukturiranimi intervjuji in na vzorcu osmih mentorirancev s pomočjo dveh fokusnih skupin. Podatki so bili zbrani v decembru 2021 in analizirani z metodo analize vsebine.<br /><strong>Rezultati</strong>: Ugotovljeno je bilo, da mentorji in mentoriranci njihov medosebni odnos dojemajo podobno. Identificirali smo skupno glavno temo »medosebni odnos mentor – mentoriranec« ter glavni podtemi »značilnosti medosebnega odnosa mentor – mentoriranec« in »dejavniki medosebnega odnosa mentor – mentoriranec«. Tako mentorji kot mentoriranci imajo skladna pričakovanja glede njihove vloge. Kot glavne dejavnike medosebnega odnosa so oboji izpostavili osebnostne lastnosti mentorja in mentoriranca, postavljanje mej v medosebnem odnosu, čas, namenjen vzpostavljanju medosebnega odnosa, ter razlike v odnosu glede na področje kliničnega usposabljanja.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Ugotovljeni so bili ključne značilnosti in dejavniki medosebnega odnosa med mentorjem in mentorirancem v procesu mentoriranja. Izpostavili smo ključne elemente, ki se jih morajo v procesu kliničnega usposabljanja zavedati vsi udeleženci, saj le tako lahko premostijo različne potencialne ovire in izboljšajo izkušnjo mentoriranja v kliničnem okolju. </p> Ana Nastran Deja Praprotnik Jakob Renko Sabina Ličen Mirko Prosen Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2023-03-19 2023-03-19 57 1 8 23 10.14528/snr.2023.57.1.3160 Odnos in pripravljenost zaposlenih v zdravstveni negi za oskrbo pacientov s HIV/AIDS-om https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3111 <p><strong>Uvod</strong>: Medicinske sestre predstavljajo rizični del prebivalstva, saj se neposredno srečujejo s telesnimi tekočinami pacientov, okuženih z virusom HIV ali obolelimi z AIDS-om. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je profesionalni in afektivni odnos zaposlenih v zdravstveni negi do pacientov, okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om.<br /><strong>Metode</strong>: V opisni neeksperimentalni kvantitativni raziskavi je bil uporabljen v slovenščino preveden vprašalnik Lestvica odnosa do obolelih z AIDS-om (Cronbach α = 0,732). Sodelovalo je 164 zaposlenih v zdravstveni negi iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Zbiranje podatkov je potekalo s spletnim vprašalnikom od novembra 2020 do januarja 2021. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom. Upoštevana je bila stopnja statistične značilnosti (p &lt; 0,05).<br /><strong>Rezultati</strong>: Zaposleni v zdravstveni negi izražajo pozitiven profesionalni in afektivni odnos do pacientov okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om. Pozitivnejši odnos izražajo moški, zaposleni z visokošolsko izobrazbo ali magisterijem in zaposleni z delovno dobo od pet do petnajst let. Pri omenjenih spremenljivkah razlike v odnosih niso bile statistično značilne (p &gt; 0,05).<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Iz rezultatov raziskav povzemamo, da medicinske sestre v Sloveniji ne izražajo izrazito pozitivnega ali negativnega odnosa do oseb, okuženih z virusom HIV ali obolelih z AIDS-om, in so jim pripravljene nuditi holistično zdravstveno nego. V prihodnje bi si želeli raziskovanje osrediniti v merjenje splošnega znanja o HIV/AIDS-u med zaposlenimi in ugotoviti, koliko vpliva znanje na odnos zaposlenih do obolelih.</p> Ana Plahuta Sanja Skrt Julija Jazbec Sabina Ličen Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2023-03-19 2023-03-19 57 1 24 31 10.14528/snr.2023.57.1.3111 Genomsko podprta zdravstvena nega https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3223 Arja Halkoaho Nina Smolander Maria Caples Angelo Dante Cristina Petrucci Marija Milavec Kapun Avtorske pravice (c) 2023 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 2023-03-19 2023-03-19 57 1 4 7 10.14528/snr.2023.57.1.3223