Obzornik zdravstvene nege

Samoocena značilnosti delovnega okolja medicinskih sester in psihometrična analiza lestvice Indeks delovnega okolja v zdravstveni negi v slovenskem jeziku

Tue, 19 Mar 2024 00:00:00 +0000

Uvod: Intervencije za izboljšanje delovnega okolja medicinskih sester vključujejo ustrezno kadrovsko zasedbo, vrednotenje dela medicinskih sester, njihovo vključevanje v procese odločanja in dobro medpoklicno komunikacijo. Cilj raziskave je bil raziskati značilnosti dela, o katerih poročajo medicinske sestre v izbranih slovenskih bolnišnicah in njihovo povezavo z dimenzijami delovnih okolij v bolnišnicah.
Metode: Izvedena je bila presečna raziskava. Uporabljena je bila slovenska različica lestvice Indeks delovnega okolja v zdravstveni negi (PES-NWI(SI)), zbrani so bili podatki o značilnostih delovnih mest. Sodelovalo je 1010 medicinskih sester (403 diplomirane medicinske sestre in 605 tehnikov zdravstvene nege) iz desetih slovenskih splošnih bolnišnic. Dovoljenje za izvedbo raziskave je dala Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko.
Rezultati: Povprečna ocena PES-NWI(SI) je bila nizka (2,64); zanesljivost lestvice je bila 0,937. Prvotna pet-faktorska teoretična struktura lestvice je bila potrjena. Regresijski model je pojasnil pet notranjih dimenzij lestvice s 26–47 % uspešnostjo. Pojasnjevalne spremenljivke so bile priložnosti za napredovanje in izobraževanje, poklicni status, zadovoljstvo s trenutno službo in delovnim okoljem, neodvisnost pri delu in študijski dopust.
Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala slabo sposobnost menedžerjev v zdravstveni negi za zagotavljanje ustrezne kadrovske zasedenosti, slabo vključenost anketirancev in vodij v bolnišnične zadeve ter slabe možnosti kariernega napredovanja. Ustvarjanje optimalnega delovnega okolja za medicinske sestre je pomembna naloga menedžerjev in vodij. Nacionalna zdravstvena politika mora na medicinske sestre gledati kot na enakovredne zdravstvene delavce, na zdravstveno nego pa kot na stroko in znanost.

Učinek vnaprejšnjega načrtovanja oskrbe starejših odraslih z demenco v domovih starejših

Suzana Koštomaj — Tue, 19 Mar 2024 00:00:00 +0000

Uvod: Vnaprejšnje načrtovanje oskrbe je za področje paliativne in hopsic oskrbe zelo pomemben izziv. Namen prispevka je bil pregledati empirične dokaze v zvezi z učinkovitostjo vnaprejšnjega načrtovanja paliativne in hospic oskrbe starejših odraslih z demenco s poudarkom na bivanju v domovih starejših.
Metode: Pregled literature je potekal v PubMed, ScienceDirect in Scopus. Iskalni nizi so zajemali: »vnaprejšnje načrtovanje oskrbe«, »demenca«, »paliativna oskrba«, »dom starejših«. Pregled vključuje kvantitativne, kvalitativne in raziskave mešanih metod o načrtovanju vnaprejšnje oskrbe za starejše odrasle z demenco, objavjene do 2023 angleškem jeziku. Uporabljena je bila narativna sinteza.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih 10 razsikav. Identificirali smo dva koncepta: koncept načrtovanja napredne oskrbe in koncept opolnomočenja starejših odraslih z demenco.
Diskusija in zaključek: Pregled literature kaže na jasno povezavo med izraženimi preferencami starejših odraslih z demenco glede zdravljenja ob koncu življenja, volje do življenja in umiranja z manj čustvene stiske. Nadaljnje raziskave se bi morale osredotočiti na dolgoročne učinke pravočasnega izvajanja vnaprejšnjega načrtovanja oskrbe, opolnomočenje izvajalcev, multidisciplinarni pristop in finančne vidike izvajanja vnaprejšnjega načrtovanja oskrbe.

Metode vestibularne terapije in njihov vpliv na kakovost življenja odraslih oseb z motnjami v delovanju vestibularnega sistema

Lidija Zorman, Patricija Goubar — Tue, 19 Mar 2024 00:00:00 +0000

Uvod:Vestibularni sistem pri osebah omogoča posredovanje refleksov, ki prispevajo k nadzorovanju ravnotežja in izvedbi vsakodnevnih dejavnosti. Najbolj pogosta motnja v delovanju vestibularnega sistema je vrtoglavica. Namen raziskave je bil raziskati vpliv vestibularne terapije na kakovost življenja pri odraslih osebah, ki se soočajo z vrtoglavico in disfunkcijo vestibularnega sistema.
Metode: Pregled literature je bil izveden v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, ProQuest, ScienceDirect in SAGE Journals. Vključitveni kriteriji iskanja so bili izvirni in pregledni znanstveni članki, objavljeni v časovnem obdobju od 2012 do 2021 ter dostopni v celotnem besedilu. V analizo je bilo vključenih 12 člankov. Potek pregleda literature je predstavljen z diagramom PRISMA.
Rezultati: Na podlagi tematske analize smo identificirali štiri vsebinske kategorije: vrste metod vestibularne terapije za odpravljanje vrtoglavice in vestibularne disfunkcije; uspešnost zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije z metodami vestibularne terapije; negativni učinki in zapleti vestibularne terapije; vpliv zdravljenja z vestibularno terapijo na kakovost življenja oseb, ki trpijo za vrtoglavico in vestibularno disfunkcijo.
Diskusija in zaključek: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je vestibularna terapija učinkovit in hkrati zelo varen način zdravljenja vrtoglavice in vestibularne disfunkcije. Na področju disfunkcije vestibularnega sistema se pospešeno vpeljujejo in proučujejo tehnološko naprednejše in zelo obetavne metode vestibularne
terapije.

Upoštevanje vodila »Ne oživljaj

Sedina Kalender Smajlović — Tue, 19 Mar 2024 00:00:00 +0000

Uvod: Med oblike odločitev za prenehanje aktivnega zdravljenja spada vodilo »Ne oživljaj.«. Raziskave navajajo, da vloga medicinske sestre pri upoštevanju vodila vključuje pomoč pacientom, družinam, članom zdravstvenega tima pri sprejemanju informiranih odločitev. Namen pregleda literature je raziskati izkušnje in stališča medicinskih sester do upoštevanja vodila.
Metode: Uporabljen je bil integrativni pregled literature v obdobju od leta 2012 do leta 2022 v podatkovnih bazah COBIB, CINAHL in PubMed s ključnimi besedami: »vodilo Ne oživljaj.«, »medicinske sestre«, »do not resuscitate orders« in »nurses«. Potek pregleda literature prikazuje diagram PRISMA. V integrativni pregled je bilo vključenih osemnajst raziskav. Uporabljena je bila metoda vsebinskega združevanja in primerjava spoznanj vključenih raziskav.
Rezultati: Na podlagi analize člankov smo oblikovali tri kategorije: (1) dejavniki v povezavi z etiko zdravstvene nege, (2) demografski in poklicni dejavniki medicinskih sester in (3) dejavniki medsebojnih odnosov (družina, družba).
Diskusija in zaključek: : Rezultati so pokazali, da na vprašanja, povezana z življenjem in smrtjo, vplivajo kultura, verska prepričanja družbe in pogled na avtonomijo. Medicinske sestre izražajo pomen upoštevanja pravic pacientov, pomen izobraževanja in dodatnega usposabljanja. Pojavljajo se tudi različne interpretacije o upoštevanju vodila »Ne oživljaj.«. Izražajo tudi potrebo po razpravi znotraj interdisciplinarnih timov, s pacienti in njihovimi družinami.

Ukrepi za preprečevanje padcev pri starejših odraslih v domačem okolju

Gregor Juder, Aleksandra Jančič, Barbara Kegl — Tue, 19 Mar 2024 00:00:00 +0000

Uvod: Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti opravlja oceno tveganja za padce pri starejših odraslih in svetuje o ustreznih ukrepih za preprečevanje padcev doma. Namen raziskave je bil raziskati najučinkovitejše ukrepe za preprečevanje padcev in najpogostejše dejavnike tveganja za padce v domačem
okolju.
Metode:: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in SAGE s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Iskanje literature je potekalo od aprila do oktobra 2019. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili priporočila PRISMA.
Rezultati: Izmed 347 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 11 izvirnih znanstvenih člankov in pregledov literature. En članek smo razvrstili v nivo 1, deset pa v nivo 4. Identificirane so bile glavna kategorija »padci pri starejših odraslih« in tri podkategorije: »pogostost padcev«, »dejavniki tveganja« in »ukrepi za preprečevanje padcev«. Pri odraslih, starejših od 65 let, smo ugotovili veliko dejavnikov, ki prispevajo k večjemu tveganju za padce, ter tudi učinkovite ukrepe za preprečevanje padcev v domačem okolju.
Diskusija in zaključek: Padci imajo lahko zdravstvene, socialne in ekonomske posledice na ljudi in družbo, zato je na tem področju še veliko možnosti za raziskovanje. Dobro poznavanje dejavnikov tveganja in ukrepov za preprečevanje padcev je za diplomirano medicinsko sestro v patronažni dejavnosti izredno pomembno, saj je taka obravnava kakovostna, celostna in varna. Raziskava prispeva k izboljševanju klinične prakse pri delu s starejšimi odraslimi v domačem okolju.

Možnosti in pasti umetne inteligence v zdravstveni negi

Roger Watson — Tue, 19 Mar 2024 00:00:00 +0000