Obzornik zdravstvene nege https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg <p><strong>OBZORNIK<em> ZDRAVSTVENE NEGE</em></strong><br><strong><em>ISSN 1318-2951 (tiskana izdaja), e-ISSN 2350-4595 (spletna izdaja)</em></strong><br><strong><em>UDK 614.253.5(061.1)=863=20, CODEN: OZNEF5</em></strong></p> <p><em><strong>Ustanovitelj in izdajatelj:</strong></em><br>Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije</p> <p>Izdajo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije</p> <p>&nbsp;</p> <p>&nbsp;</p> sl-SI <p>Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.</p> obzornik@zbornica-zveza.si (Martina Kocbek Gajšt) obzorzdravneg@gmail.com (Martina Kocbek Gajšt) Thu, 23 Sep 2021 00:00:00 +0000 OJS 3.3.0.5 http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss 60 Kakovost življenja po rekonstrukciji sprednje križne vezi https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3045 <p><strong>Uvod</strong>: Rekonstrukcija sprednje križne vezi kolena spada med uveljavljene metode zdravljenja po pretrganju sprednjega križnega ligamenta. Pomembno je oceniti celoten vpliv posega na zdravje posameznika, ki se lahko odraža v kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je kakovost življenja pacientov po rekonstrukciji sprednje križne vezi.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabljen je bil integrativni pregled literature na podlagi metodologije PRISMA. Vključene so bile raziskave iz obdobja od 2009 do 2019. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in COBISS. Izvedena je bila vsebinska analiza spoznanj raziskav.<br /><strong>Rezultati</strong>: Izmed 1.141 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 21 raziskav. Ugotovljeno je bilo, da se lahko po rekonstrukciji sprednje križne vezi uporabljajo vprašalniki in lestvice, ki ocenjujejo dva vidika: kakovost življenja, povezano s kolenom, in kakovost življenja, povezano z zdravjem. V večini raziskav so poročali o dobri kakovosti življenja. Boljši rezultati se navajajo pri merjenju kakovosti življenja, povezani z zdravjem. Na rezultate in izide kakovosti življenja po posegu lahko vpliva več različnih dejavnikov.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Rekonstrukcija sprednje križne vezi lahko vpliva na kakovost življenja pacientov. Ugotovitve raziskav lahko koristijo na področju predoperativne zdravstvene vzgoje pacientov glede kratkoročnih in dolgoročnih izidov po posegu ter pri razvoju strategij izboljšanja pooperativne kakovosti življenja.</p> Maja Hriberšek, Maja Strauss, Gregor Rečnik Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3045 Thu, 23 Sep 2021 00:00:00 +0000 Ukrepi za obravnavo otroka z okužbo zgornjih dihalnih poti https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3072 <p><strong>Uvod</strong>: Okužbe zgornjih dihalnih poti so pri otrocih pogoste ter so tudi pogost razlog za opustitve šolanja, obisk zdravnika in nepotrebne stroške zdravstva. Namen raziskave je pregledati, analizirati in sintetizirati obstoječo literaturo s področja ukrepov pri zdravstveni obravnavi otrok z okužbo zgornjih dihalnih poti.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje literature je potekalo v obdobju od decembra 2019 do januarja 2020 v mednarodnih podatkovnih bazah Medline in CINAHL. Potek iskanja in analize literature je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Zadetke smo analizirali glede na karakteristike raziskav in razvrstili glede na raven dokaza. Rezultate smo sintetizirali s pomočjo vsebinske analize.<br /><strong>Rezultati</strong>: Izmed 1.845 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 18 zadetkov. Identificirali smo 10 kategorij: znanje, prepoznavanje okužbe zgornjih dihalnih poti, predpisovanje in uporaba antibiotikov, uporaba nepredpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v domačem okolju, uporaba predpisanih zdravil v bolnišnici, socialna izolacija, nedokazan uspeh zdravila, dejavnosti zdravstvenih delavcev za preprečevanje ali zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, obravnava, osredotočena na otroka in starše. Identificirali smo tri kategorije: zdravstvena vzgoja, zdravljenje in ukrepi za izboljšanje zdravstvene obravnave, zdravstvena nega in oskrba.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Za kakovostno zdravstveno obravnavo otrok z okužbami zgornjih dihalnih poti je potreben pristop, ki je usmerjen k otroku in družini, je celosten ter varen. Ukrepi pri interdisciplinarni zdravstveni obravnavi otrok morajo temeljiti na znanstvenih dokazih. Poleg ustreznega zdravljenja in ukrepov je pomembno, da izvajamo tudi izobraževanje otrok in staršev. </p> Leona Cilar, Barbara Kegl, Majda Pajnkihar, Jadranka Stričević, Nataša Marčun Varda, Petra Klanjšek Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3072 Thu, 23 Sep 2021 00:00:00 +0000 Odnos in stališča medicinskih sester do raziskovanja v klinični praksi zdravstvene nege: https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3074 <p><strong>Uvod</strong>: Vključevanje v znanstveno-raziskovalne dejavnosti v zdravstveni negi predstavlja pomemben prispevek k razvoju stroke. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča in odnos anketirancev do raziskovanja v kliničnem okolju.<br /><strong>Metode</strong>: Uporabljena je bila kvantitativna, opisna in eksplorativna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Anketiranje je potekalo na priložnostnem vzorcu 104 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda literature. Pri statistični metodi sta uporabljeni deskriptivna statistika (frekvenca, minimum, maksimum, povprečje in standardni odklon) ter interferenčna statistika (linearna regresija, hi-kvadrat test, Mann-Whitneyev U-test, Kruskal-Wallisov test).<br /><strong>Rezultati</strong>: Anketiranci izkazujejo pozitivna stališča in odnos do raziskovanja (x = 3,44, s = 0,411). Na slednja statistično značilno pozitivno vpliva naklonjenost delovnega okolja (R2 = 0,337, p &lt; 0,001), izzivi in ovire, s katerimi se srečujejo pri raziskovanju, pa na njihova stališča in odnos ne vplivajo (R2 = 0,000, p = 0,932).<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: V literaturi se kaže pozitiven odnos anketirancev do raziskovanja, vendar se opozarja na številne ovire za raziskovalno delo. Pomembno je, da se medicinske sestre zavedajo pomembnosti uporabe rezultatov raziskovanja v procesu dela, kajti le tako bodo raziskovanja služila svojemu namenu in imela večjo vrednost.</p> Jaka Zaluberšek, Sabina Ličen Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3074 Thu, 23 Sep 2021 00:00:00 +0000 Posredni psihosocialni dejavniki tveganja za zdravje zaposlenih v bolnišnici https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3086 <p><strong>Uvod</strong>: Na zdravje zaposlenih v delovnem okolju vplivajo psihosocialni dejavniki tveganja, ki jih razvrščamo na neposredne in posredne. Namen raziskave je bil ugotoviti moč povezanosti in vpliv posrednih dejavnikov tveganja pri delu na psihofizično zdravje zaposlenih.<br /><strong>Metode</strong>: Izvedena je bila opisna presečna raziskava na 112 izmed 994 naključno izbranih zaposlenih v splošni bolnišnici. Kot merski inštrument je bil uporabljen standardiziran vprašalnik »Obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma« (Cronbach α = 0,915). S kvantitativno analizo podatkov je bila raziskana povezanost med spremenljivkami ter z regresijsko analizo vpliv neodvisnih spremenljivk na psihofizično zdravje zaposlenih.<br /><strong>Rezultati</strong>: Rezultati kažejo, da se z indeksom »Psihofizično zdravje zaposlenih« značilno povezujejo vsi preučevani posredni psihosocialni dejavniki tveganja: odnos do dela, medosebni odnosi, organizacijska kultura, osebnostne značilnosti, razvoj poklicne kariere, razmejitev zasebnega življenja in dela ter skrb zase. Spremenljivko »Psihofizično zdravje« napovedujeta indeksa »Odnos do dela« in »Osebnostne značilnosti« (R2 = 0,40).<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Anketiranci so izmed težav z zdravjem najpogosteje navedli bolečine v mišicah ramen, vratu in/ali zgornjih udov, med pojavi, povezanimi z zdravjem, pa občutek preobremenjenosti in utrujenost. Izmed posrednih dejavnikov tveganja so na zdravstveno stanje zaposlenih značilno vplivale spremenljivke »Osebnostne značilnosti« in »Odnos do dela« oziroma »Dojemanje težav kot izzivov« ter »Pozitiven odnos do rezultatov dela«. Ugotovitve lahko služijo managementu bolnišnice, ki bi z dobro organizacijo dela in boljšim neposrednim vodenjem dosegel zmanjšanje dejavnikov tveganja zaposlenih. </p> Jana Bizjak, Melita Peršolja Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3086 Thu, 23 Sep 2021 00:00:00 +0000 Slaba vest in izgorelost medicinskih sester v enotah intenzivne nege in terapije https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3007 <p><strong>Uvod</strong>: Vest je večdimenzionalni koncept, zaradi katerega se medicinska sestra more zavedati manj kakovostne oskrbe bolnika in lastnih omejitev. Delovanje v nasprotju z lastno vestjo lahko vodi v izgorelost. Namen raziskave je bil prikazati povezanost bremena vesti in izgorelosti med zaposlenimi v intenzivni zdravstveni negi.<br /><strong>Metode</strong>: Izvedena je bila presečna raziskava na priložnostnem vzorcu 46 medicinskih sester. Uporabljen je bil vprašalnik Stress of Conscience (slovensko »Slaba vest«). Vprašalnik je pokazal visoko notranjo skladnost (Cronbach α = 0,875). Podatki so bili zbrani v decembru 2017 in obdelani s programsko opremo IBM SPSS Statistics 23. Analizirani so bili z opisno in bivariatno statistiko. Uporabljeni so bili Fisherjev natančni test, T-test dveh neodvisnih vzorcev oziroma Mann-Whitneyev U-test ter enosmerna ANOVA.<br /><strong>Rezultati</strong>: Starost in spol statistično značilno vplivata na breme vesti (p = 0,048 za starost oziroma p = 0,005 za spol). Statistično značilnih vplivov spola, starosti, trajanja zaposlitve ali izobrazbe na prisotnost števila simptomov izgorelosti raziskava ni pokazala. Z izgorelostjo je najbolj povezan (r = 0,503, p &lt; 0,001) vpliv delovnega okolja na zasebno življenje.<br /><strong>Diskusija in zaključek</strong>: Slaba vest je prisotna med medicinskimi sestrami v enotah intenzivne nege in terapije. Medicinskim sestram povzročajo slabo vest številni dejavniki. Raziskava je pokazala, da večje breme vesti povečuje število simptomov izgorelosti. Nadaljnje raziskovalno delo je smiselno usmeriti v zmanjševanje bremena vesti in izgorelosti.</p> Saša Šajn Lekše, Rok Drnovšek, Alenka Žibert, Marija Milavec Kapun Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3007 Thu, 23 Sep 2021 00:00:00 +0000 Izobraževanje babic https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3119 Petra Petročnik, Ana Polona Mivšek, Metka Skubic, Anita Prelec, Tita Stanek Zidarič Avtorske pravice (c) 2021 Obzornik zdravstvene nege http://creativecommons.org/licenses/by/4.0 https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/3119 Thu, 23 Sep 2021 00:00:00 +0000