Quality of life of older people with depression in residential care

Authors

  • Zoltan Pap University Medical Centre Maribor Department of Psychiatry Ob železnici 30 SI-2000 Maribor
  • Ana Habjanič Faculty of Health Sciences
  • Branislava Belović Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Murska Sobota Ulica Arhitekta Novaka 2b SI-9000 Murska Sobota

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2015.49.1.43

Keywords:

mental health, self-assessed health status, social inclusion, nursing homes for the elderly

Abstract

Introduction: The period of old age is accompanied with many changes which increase the vulnerability of elderly people, bring about typical symptoms of depression and influence the quality of life. The main purpose of this research is to identify the difference in the quality of life, inclusion in social activities and self-assessed health status of the elderly with and without depression. Methods: Quantitative methodology was used in this research. It included 138 participants, 69 of which suffered from depression and 69 did not suffer from depression. Data were collected through personal interviews with the elderly who were residents of nursing homes for the elderly in the Pomurje region. Interviews were conducted with the help of EuroQol-5D (Euro Quality of Life – 5 Dimension) questionnaire. The reliability coefficient was good (r = 0.86). Research work was conducted in October 2013. Data analysis was performed using a IBM SPSS Statistics ver. 19.0 statistical programme. For hypothesis testing Hi-square test was used. Results: The results show that the quality of life of the respondents with depression was significantly poorer (p < 0.001) than the quality of life of those without depression disorder. Respondents with depression are significantly less involved (p < 0.005) in social activities than those without depression disorder. Self-assessed health status grade of respondents with depression is also significantly worse (p < 0.001). The results are shown with visual-analogue scale. Discussion and conclusion: Depression causes severe deterioration in quality of life of individuals suffering from it. The elderly with depression disorder, living in nursing homes for the elderly, more often exclude themselves from the activities, which they are physically capable of performing and they are less willing to join social activities. More emphasis should be placed to retain the existing skills of the elderly and thus their feeling of self-efficiency and satisfaction would be preserved.

Downloads

Download data is not yet available.

Metrics

Metrics Loading ...

Author Biographies

Zoltan Pap, University Medical Centre Maribor Department of Psychiatry Ob železnici 30 SI-2000 Maribor

Zoltan Pap, dipl. zn.

Ana Habjanič, Faculty of Health Sciences

doc. Ana Habjanič, Doctor of Health Sciences, Finska, spec. geron. zn.;

Branislava Belović, Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Murska Sobota Ulica Arhitekta Novaka 2b SI-9000 Murska Sobota

prim. mag. Branislava Belović, dr. med., spec. socialne medicine in pediatrije

References

Chan, S., Shoumei, J., Chiu, H., Wai-Tong, C., Thompson David, R., Yan H., et al., 2008. Subjective health-related quality of life of Chinese older persons with depression in Shanghai and Hong Kong: relationship to clinical factors, level of functioning and social support. International Journal of Geriatric Psychiatry, 24(9), pp. 355–362.

Csepe, A., 2007. A depresszios betegek kozvetlen eleresenek kommunikacios modellje: doktori ertekezes. Sopron, Magyarorszag: Nyugat-Magyarorszagi egyetem, Kozgazdasagtudomanyi Kar, Gazdasagi folyamatok elmelete es gyakorlata, Doktori iskola, p. 80.

Gašparovič, M., 1999. Kakovost življenja starostnikov v domskem varstvu. Obzornik zdravstvene nege, 33(3/4), pp. 187–192.

Habjanič, A., 2011. Zdravstvena nega v domovih za starejše z vidika stanovalcev, sorodnikov in negovalnega osebja. Obzornik zdravstvene nege, 45(1), pp. 39–47.

Janež, N., 2004. Kakovost bivanja starostnikov in predsodki, ki jih imajo starejši v zvezi z domovi za ostarele: diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, pp. 46–48.

Jernejc, S., 2008. Kvaliteta življenja v zasebnem domu: diplomsko delo. Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, pp. 36–63.

Kerbler, B., 2012. Stanovanjsko varstvo starejšega prebivalstva v Sloveniji: domovi za starejše in lastniško zasedena stanovanja. Revija za geografijo, 7(1), pp. 101–114.

Kersnič, P. & Filej, B. eds., 2006. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Kobal Straus, K. & Kalan, M., 2008. Povečana potreba po psihiatrični obravnavi in zdravstveni negi v Domu upokojencev Idrija. Obzornik zdravstvene nege, 42(2), pp. 107–116.

Kogoj, A., 2013. Duševne motnje v starosti. In: Pregelj, P., Kores Plesničar, B., Tomori, M., & Ziherl, S. eds. Psihiatrija. Ljubljana: Medicinska fakulteta Ljubljana and Psihiatrična klinika Ljubljana, pp. 157–163.

Kores Plesničar, B., 2004. Depresija kot populacijski problem. In: Izobraževalni program iz javnega zdravja II. Izobraževalni center Pekre-Maribor. Maribor: Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, pp. 53–54.

Kores Plesničar, B., 2006. Epidemiologija, etiologija, klinična slika in diagnostika depresije. Farmacevtski vestnik, 57(4), pp. 241–244.

Kores Plesničar, B., 2011. Motnje razpoloženja (afektivne motnje). In: Kores Plesničar, B. ed. Duševno zdravje in zdravstvena nega. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 54–59.

Krajnc, S. & Krajnc, M., 2004. Vpliv skupin starih za samopomoč na kakovost življenja v lokalni skupnosti. Obzornik zdravstvene nege, 39(3) pp. 221–227.

Mali, J., 2004. Kvaliteta življenja in zadovoljstvo stanovalcev in zaposlenih v domu starejših občanov. Socialno delo, 43(2), pp. 105–114.

McDowell, I., & Newell, C., 1996. Measuring health: a guide to rating scales and questionnaires. 2nd ed. New York: Oxford University Press.

Muršec, M., 2011. Značilnosti duševnih motenj v starosti. In: Kores Plesničar, B. eds. Duševno zdravje in zdravstvena nega. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 68–73.

Murtić, Z., 2011. Duševne motnje z vidika javnega zdravja v Pomurju: magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 7–9.

Nemec, B., 2007. Utjecaj zabrinutosti, utučenosti i tjeskobe na samoocjenu zdravlja klijenata u primarnoj zdravstvenoj žaštiti Pomurja: magistarski rad. Murska Sobota: Sveučilište u Zagrebu, Medicinski fakultet, pp. 31–58.

Pap, Z., 2013. Kakovost življenja starostnikov z depresijo: diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 65–70.

Postružnik, A., 2000. Nematerialna pomoč starostnikov. Socialno delo, 39(4), pp. 337–345.

Poštuvan, V., 2010. Značilnosti depresije in samomorilnega vedenja med starejšimi. In: Tančič Grum, A., Roškar, S., & Poštuvan, V. eds. Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, pp. 50–57.

Roškar, S., 2010. Epidemiologija depresije in samomora med starejšimi. In: Tančič Grum, A., Roškar, S., & Poštuvan, V. eds. Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, pp. 27–32.

Rudolf, M., 2004. Depresija v starosti. In: Pišljar, M. ed. Obravnava bolnikov z demenco in starostno depresijo. Idrija: Psihiatrična bolnišnica Idrija, pp. 39–45.

Smovnik, S., 2011. Zdravstvena nega starostnikov z duševno motnjo. In: Kores Plesničar, B. eds. Duševno zdravje in zdravstvena nega. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 80–88.

Šadl, Z., 2007. Čustveno doživljanje starostnikov. Socialno delo, 46(1), pp. 13–19.

Škes, M., 2010. Depresije u gradu Zagrebu. In: Štimac, D., Polič-Vižintin, M. & Majič, T. eds. Zdravstveno stanje stanovništva i zdravstvena djelatnost u Gradu Zagrebu u 2010. godini. Zagreb: Zavod za javno zdravstvo “Dr. Andrija Štampar”, pp. 1–4.

Tančič Grum, A., 2010. Dejavniki tveganja za razvoj depresije in samomorilnega vedenja med starejšimi. In: Tančič Grum, A., Roškar, S., & Poštuvan, V. eds. Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, pp. 33–46.

The EuroQol Group, 1990. EuroQol-a new facility for the measurement of health-related quality of life. Health Policy, 16(3), pp. 199–208.

Published

2015-03-20

How to Cite

Pap, Z., Habjanič, A., & Belović, B. (2015). Quality of life of older people with depression in residential care. Slovenian Nursing Review, 49(1). https://doi.org/10.14528/snr.2015.49.1.43

Issue

Section

Original scientific article