Kultura rojevanja na Goriškem v 20. stoletju: kvalitativna analiza porodnih zgodb

Neli Kocijančič; Mirko Prosen

doi:10.14528/snr.2020.54.2.2996

Avtorji

Neli Kocijančič
Mirko Prosen Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Katedra za zdravstveno nego, Polje 42, 6310 Izola, Slovenija https://orcid.org/0000-0001-9943-9037

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2020.54.2.2996

Ključne besede:

rojstvo, izkušnje, porodne prakse, zadovoljstvo žensk, obporodna skrb

Povzetek

Uvod: Nosečnost in z njo povezan porod sta za žensko in njeno družino zelo pomembna in čustvena dogodka, ki s seboj prinašata veliko sprememb. Namen kvalitativne raziskave je bil skozi primere porodnih zgodb proučiti kulturo rojevanja na Goriškem v 20. stoletju.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna interpretativna metoda. Uporabljen je bil namenski vzorec šestih žensk. Najmlajša izmed sodelujočih je bila stara 66 let, najstarejša pa 95 let. Raziskava je potekala aprila 2019. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem in analizirani s pomočjo metode analize vsebine.
Rezultati: Identificirane so bile štiri teme: (1) spomini na porodno izkušnjo, (2) opis porodne izkušnje v resničnosti takratnega časa, (3) podporna vloga ožje in širše skupnosti v obporodni oskrbi in (4) determinacija zdravstvenega statusa skozi družbeni status. Pri porodnem dogodku doma so sodelovale babice in bližnje sorodnice, medtem ko so porodni dogodek v bolnišnici oblikovali zdravstveni delavci. Lajšanje porodne bolečine ni bilo v ospredju. Porod je potekal v hrbtnem položaju. Informacije o rojevanju so se prenašale od ene do druge ženske. Prva porodna izkušnja je prelomna za doživljanje poroda.
Diskusija in zaključek: Porod in obporodno dogajanje sta v tistem času in prostoru v večji meri izpolnila pričakovanja žensk kljub nekaterim socialnim dejavnikom in pomanjkanju materialnih dobrin, ki jih v današnjem času prepoznavamo kot neobhodne.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Literatura

Borisov, P., 1995. Ginekologija na Slovenskem od nastanka do 80. let 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za medicinske vede, pp. 19–28, 307–311.

Drglin, Z., 2003. Rojstna hiša: kulturna anatomija poroda. Ljubljana: Delta, pp. 40, 167, 193.

Clesse, C., Lighezzolo-Alnot, J., Lavergne, S., Hamlin, S. & Scheffler, M., 2018. The evolution of birth medicalisation: a systematic review. Midwifery, 66, pp. 161–167. https://doi.org/10.1016/j.midw.2018.08.003 PMid:30176390

Henderson, J. & Redshaw, M., 2016. Change over time in women's views and experiences of maternity care in England, 1995–2014: a comparison using survey data. Midwifery, 44, pp. 35– 40. https://doi.org/10.1016/j.midw.2016.11.003 PMid:27889681; PMCid:PMC5156014

Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Kordeš, U. & Smrdu, M., 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem, pp. 40–43. Available at: http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-98-5.pdf [5. 4. 2019].

Mičetić-Turk, D., Turk, E. & Šikić Pogačar, M., 2017. Historical overview of breastfeeding in Slovenia. Acta medicobiotechnica, 10(2), pp. 18–24. Available at: http://actamedbio.mf.um.si/03_amb_164-17.pdf [18. 3. 2019].

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), 2019. Vzgoja za zdravje za bodoče starše. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Available at: https://www.nijz.si/sl/vzgoja-za-zdravjeza-bodoce-starse [25. 8. 2019].

Poličnik, A., 2015. Metode lajšanja porodne bolečine: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 42–44.

Polit, D.F., & Beck, C.T., 2014. Essentials of nursing research: appraising evidence for nursing practice. 9th ed. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, p. 191.

Preis, H., Lobel, M. & Benyamini, Y., 2019. Between expectancy and experience: testing a model of childbirth satisfaction. Psychology of Women Quarterly, 43(1), pp. 105–117. https://doi.org/10.1177/0361684318779537

Prosen, M., 2016. Medikalizacija nosečnosti in poroda kot družbena konstrukcija: doktorska disertacija. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, pp. 256–258, 372.

Prosen, M. & Tavčar Krajnc, M., 2016. Sociological conceptualization of the medicalization of pregnancy and childbirth: the implications in Slovenia. Revija za sociologiju, 43(3), pp. 251–272. https://doi.org/10.5613/rzs.43.3.3

Statistični urad Republike Slovenije (SURS), 2018. Prebivalstvo. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Available at: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17 [25. 8. 2019].

Šircelj, M., 2006. Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja (št. 5). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije, pp. 47– 49.

Vasileiou, K., Barnett, J., Thorpe, S. & Young, T., 2018. Characterising and justifying sample size sufficiency in interview-based studies: systematic analysis of qualitative health research over a 15-year period. BMC Medical Research Methodology, 18(148), pp. 1– 18. https://doi.org/10.1186/s12874-018-0594-7 PMid:30463515: PMCid:PMC6249736

World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714

Yin, K.R., 2010. Qualitative research from start to finish. New York: The Guilford press, p. 177.

Zupančič Slavec, Z., 2018. Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Kirurške stroke, ginekologija in porodništvo. Ljubljana: Slovenska matica: Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, pp. 301–303.

Zupančič Slavec, Z. & Slavec K., 2011. Rojevanje skozi čas. In: Z. Zupančič Slavec, A. Lukanović, J. Simončič & T. Pavček, eds. Rojstvo. Čudež življenja v medicini, fotografiji in poeziji. Ljubljana: Ginekološka klinika UKC Ljubljana v sodelovanju z Društvom Mohorjeva družba, pp. 14–20.