Obvladovanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni v referenčni ambulanti družinske medicine

Avtorji

  • Alenka Terbovc Zdravstveni dom Kranj
  • Boštjan Gomišček University of Wollongong in Dubai, Faculty of Business, Block 15, Knowledge ark, PO Box 20183, Dubai, UAE

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.1.100

Ključne besede:

diplomirana medicinska sestra, kakovost, kazalnik

Povzetek

Uvod: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov. Namen raziskave je bil preučiti dejavnike tveganja, ki prispevajo k zmanjšanju nastanka srčno-žilnih bolezni z nefarmakološkimi ukrepi pri pacientih v referenčni ambulanti družinske medicine. Metode: Narejena je bila retrogradna raziskava podatkov pacientov, ki so bili obravnavani v referenčnih ambulantah za srčno-žilno ogroženost. Naključni raziskovalni vzorec je obsegal 128 pacientov, ki so v obdobju od 1. maja do 25. avgusta 2014 v referenčni ambulanti družinske medicine opravili presejalni in kontrolni pregled. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in hi-kvadrat testom. Rezultati: Pri obravnavanih pacientih so bili pri kontrolnem pregledu v primerjavi s presejalnim ugotovljeni višji deleži urejenih preiskovanih parametrov, in sicer pri krvnem tlaku (41,6 %), holesterolu (45,5 %) in krvnem sladkorju (53,3 %), zmanjšal se je tudi delež kadilcev, in sicer za 4 %. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je pri kontrolni meritvi znižala na 28 %, zelo visoka na 6,6 %. Po obravnavi v ambulanti se je telesna aktivnost, izvajana od 2- do 4-krat na teden, povečala na 54,3 % oz. telesna aktivnost, izvajana 5-krat na teden, na 19,4 %. Statistično značilne razlike so se pokazale pri krvnem tlaku (χ2 = 8,780, p = 0,003) in holesterolu (χ2 = 4,781, p = 0,029). Diskusija in zaključek: Po ambulantni obravnavi se je pri pacientih pomembno izboljšala vrednost nekaterih dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant, in vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Biografije avtorja

Alenka Terbovc, Zdravstveni dom Kranj

Alenka Terbovc, dipl.m.s., mag.zdr.-soc.manag.

Boštjan Gomišček, University of Wollongong in Dubai, Faculty of Business, Block 15, Knowledge ark, PO Box 20183, Dubai, UAE

prof. dr. Boštjan Gomišček, univ. dipl. inz. el.

Literatura

Allen, J.K., Dernnison-Himmelfarb, C.R., Szanton, S.L., Bone, L., Hill, M.N., Levine, D.M., et al., 2011. Community outreach and cardiovascular health (COACH). Tril: a randomized, controlled trial of nurse practitioner/comunity health worker cardiovascular disease risk reduction in urban comunity health centers. Circulation: Cardiovascular Quality and Outcomes, 4(6), pp. 595– 602.https://doi.org/10.1161/CIRCOUTCOMES.111.961573 PMid:21953407; PMCid:PMC3218795

Bizjak, T., 2013. Stroškovna učinkovitost prenosa aktivnosti na medicinske sestre v ambulanti družinske medicine: magistrska naloga. Izola: Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, pp. 36–37.

Cipot Prinčič, J., 2005. Odpravimo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Ljubljana: Novartis, pp. 9–13.

Clark, C.E., Smith, L.F., Taylor, R.S. & Campbell, J.L., 2010. Nurse led interventions to improve control of blood pressure in people with hypertension: systematic review and meta-analysis. British Medical Journal, 341, p. c3995. https://doi.org/10.1136/bmj.c3995 PMid:20732968; PMCid:PMC2926309

Collins, S., 2005. Explanations in consultations: the combined effectiveness of doctors andnurses communication with patients. Medical Education, 39(8), pp. 785–796. https://doi.org/10.1111/j.1365-2929.2005.02222.x PMid:16048621

Delamaire, M. & Lafortune, G., 2010. Nurses in advanced roles: a description and evaluation of experiences in 12 developed countries. Pariz: Organisation for Economic Co-operation and Development, pp. 29–35.

Govc Eržen, J., 2004. Zdravstveno vzgojne delavnice 2002/2003. In: Z. Fras, ed. Slovenski forum za preventivo bolezni srca in ožilja 2004: zbornik prispevkov, Ljubljana, 27. marca 2004. Ljubljana: Združenje kardiolgov Slovenije, pp. 54–57.

Harbman, P., 2014. The development and testing of a nurse practitioner secondary prevention intervention for patients after a acute myocardial infarction: a prospective cohort study. International of Nursing Studies, 51(12), pp. 1542–1556. https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2014.04.004 PMid:24836930

Horrocks, S., Anderson, E. & Salisbury, C., 2002. Systematic review of wheter nurse practitioners working in primary care can provide equal care to doctors. British Medical Journal, 324(7341), pp. 819–823. https://doi.org/10.1136/bmj.324.7341.819 PMid:11934775; PMCid:PMC100791

Issakidu, K., 2013. Vodenje bolnika z astmo v ambulanti družinske medicine: specialistična naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino, p. 46.

Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Kotseva, K., Wood, D., De Backer, G., De Bacquer, D., Pyörälä, K. & Kell, U., 2007. Cardiovascular prevention guidelines in daily practice: a comparision of EUROSPIRE I, II and III surveys in eight European countries. Lancet, 373(9667), pp. 929–940. https://doi.org/10.1016/SO140-6736(09)60330-5 PMid:19286092

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, 2011. Projekt: Referenčna ambulanta. Projektna pisarna. Poročanje o kazalnikih v referenčnih ambulantah za leto 2011. Ministrstvo za zdravje. Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020. Available at: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2011/zdravstvena/NADGRADNJA_ZDRAVSTVENEGA_SISTEMA_DO_LETA_2020_pdf_160211.pdf [12. 9. 2013].

Paniagua, H., 2011. Advanced nurse practitioners and GPs: what is the difference? Practice nursing, 22(7), pp. 386–388. Available at: http://www.magonlinelibrary.com/doi/abs/10.12968/pnur.2011.22.7.383 [17. 11. 2016]

Pečelin, S. & Sočan, M., 2015. Referenčne ambulante: izkušnje diplomiranih medicinskih sester. Obzornik zdravstvene nege, 50(2), pp. 157–162. Available at: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/2016.50.2.157[17. 11. 2016].

Petek Šter, M. & Šter, B., 2014. Pomen izobraževanja diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah: primer arterijske hipertenzije. Obzornik zdravstvene nege, 49(1), pp. 52–59. Available at: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/2015.49.1.52[17. 11. 2016].

Redsell, A.S. & Cheater F.M., 2008. Nurse's roles in primary care: developments and future prospects. Quality in Primary care, 16(2), pp. 69–71. Available at: http://primarycare.imedpub.com/nurses-roles-in-primarycaredevelopments-and-future-prospects.pdf [17. 11. 2016]. PMid:1870008

Referenčne ambulante družinske medicine, 2012. Projekt ministrstva za zdravje. Available at: http://www.referencna-ambulanta.si/ [2. 10. 2013].

Richardson, G.C., Derouin, A.L., Vorderstrasse, A.A., Hipkens, J., & Thompson, J.A., 2014. Nurse practitioner management of tipe 2 diabetes. The Permanente Journal, 18(2), pp. e134–e140. https://doi.org/10.7812/TPP/13-108 PMid:24867560; PMCid:PMC4022572

Shum, C., Humphreys, A., Wheeler, D., Cochrane, M.A., Skoda, S., & Clement, S., 2000. Nurse management of patients with minor illnesses in general practice: multicentre, randomised controlled trial. British Medical Journal, 320(7241), pp. 1038–1043. https://doi.org/10.1136/bmj.320.7241.1038 PMid:10764365; PMCid:PMC27346

Šic, A., 2009. Sodobno življenje in nevarnosti za srce in ožilje: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 23–28.

Štemberger Kolnik, T. & Klemenc, D., 2010. Stroka zdravstvene nege ob Mednarodnem dnevu medicinskih sester zagotavlja varnost in uvaja novosti. In: T. Štemberger Kolnik, & S. Majcen Dvoršak, eds. Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti pri obravnavi pacientov s kroničnimi obolenji. 12. simpozij zdravstvene in babiške nege Slovenije; 2010, maj 5–6, Portorož. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic; Koper: Društvo medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic, pp. 5–6.

Venning, P., Durie, A., Roland, M., Robets, C., & Leese, B., 2000. Randomised controlled trial comparing coast effectiveness of general practitioners and nurse practitioners in primary care. British Medical Journal, 320(7241), pp. 1048–1053. https://doi.org/10.1136/bmj.320.7241.1048 PMid:10764367; PMCid:PMC27348

World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. Avaliable at: http://www.wma.net/en/20activities/10ethics/10helsinki/DoH-Oct2013-JAMA.pdf [1.9.2016].

World Health Organization, 2008. The World Health Report – primary Health Care (Now More Than Ever) Available at: http://www.who.int/whr/2008/en/index.html [10. 5. 2015].

Prenosi

Objavljeno

2017-03-15

Kako citirati

Terbovc, A., & Gomišček, B. (2017). Obvladovanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni v referenčni ambulanti družinske medicine. Obzornik Zdravstvene Nege, 51(1), 34–41. https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.1.100

Številka

Rubrike

Izvirni znanstveni članek

##plugins.generic.recommendBySimilarity.heading##

##plugins.generic.recommendBySimilarity.advancedSearchIntro##