Prehranjevalne navade študentov

Avtorji

  • Andreja Zupančič
  • Silvestra Hoyer

Povzetek

Članek obravnava prehrano študentov. Namen je bil ugotoviti prehranjevalne navade študentov, ki ne živijo v svojih družinah in so obremenjeni z različnimi obveznostmi. Metode: vzorec predstavljajo študentje in študentke, ki živijo v apartmajih v študentskem domu, kjer imajo možnost kuhanja in pripravljanja hrane. Sodelovalo je 81 študentov študentskega doma Cesta v Mestni Log, Ljubljana. Vprašalnik je vseboval 34 vprašanj. Podatki so bili obdelani v programu Microsoft Excel. Iz podatkov o telesni višini in telesni teži študentov je bil izračunan indeks telesne mase. Rezultati: pokazalo se je, da prehrana študentov ne izpolnjuje značilnosti zdrave prehrane. Prepogosto izpuščajo zajtrk, zaužijejo premalo dnevnih obrokov, premalo sadja in zelenjave ter premalo rib. Zaužijejo pa preveč različnih visokoenergijskih prigrizkov. Kosil si ne pripravljajo sami, zaužijejo jih v restavracijah, zajtrke in večerje pa si pripravljajo velikokrat sami. Samo okrog 8 % anketirancev ne uživa alkoholnih pijač. Sklep: kljub predvidevanju, da je informacij o zdravi prehrani dovolj in da so jih mladi ljudje deležni že od vrtca dalje, bi bilo dobro razmišljati o zdravstvenovzgojnih sporočilih, ciljanih na študentsko populacijo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Objavljeno

2006-09-01

Kako citirati

Zupančič, A., & Hoyer, S. (2006). Prehranjevalne navade študentov. Obzornik Zdravstvene Nege, 40(3), 157–163. Pridobljeno od https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2594

Številka

Letn. 40 Št. 3 (2006)

Rubrike

Retrospektiva (arhiv)

Licenca

Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.