Poškodbe presredka pri vaginalnem porodu v Sloveniji

analiza nacionalnih podatkov za obdobje od 2013 do 2015

Avtorji

  • Petra Petročnik Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za babištvo, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, Slovenija https://orcid.org/0000-0001-6084-4756
  • Ana Polona Mivšek Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za babištvo, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, , Slovenija
  • Teja Škodič Zakšek Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za babištvo, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, , Slovenija
  • Ivan Verdenik Univerzitetni klinični center Ljubljana, Oddelek za ginekologijo in porodništvo, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana, Slovenija https://orcid.org/0000-0001-6249-5799
  • Anita Jug Došler Andragošk center Republike Slovenije, Šmartinska cesta 134a, 1000 Ljubljana, Slovenija https://orcid.org/0000-0003-3486-2007

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2018.52.3.209

Ključne besede:

presredek, poškodbe, raztrganine, pojavnost, porod

Povzetek

Uvod: Namen te retrospektivne raziskave je bil proučiti pojavnost poškodb presredka pri vaginalnem porodu v slovenskih porodnišnicah v obdobju od 2013 do 2015.
Metode: Uporabljena je bila kavzalno neeksperimentalna metoda kvantitativnega empiričnega pristopa. Vsi podatki so bili pridobljeni iz nacionalnega perinatalnega informacijskega sistema in analizirani za obdobje med letoma 2013 in 2015. Podatki so bili analizirani s pomočjo frekvenčne distribucije atributivnih spremenljivk ter osnovne deskriptivne statistike numeričnih spremenljivk.
Rezultati: Pogostost poškodb presredka pri vaginalnem porodu v vseh 14 slovenskih porodnišnicah se razteza od stanja brez kakršnekoli poškodbe presredka do četrte stopnje poškodbe presredka. Ženske so najpogosteje utrpele raztrganino presredka prve stopnje (26,1 %), medtem ko je 4,8 % žensk utrpelo raztrganino presredka druge stopnje. Hujše poškodbe presredka so bile prisotne v 0,8 % pri raztrganini presredka tretje stopnje in v 0,1 % pri raztrganini presredka četrte stopnje.
Diskusija in zaključek: Število poškodb presredka med porodom je glede na posamezne porodnišnice v Sloveniji še vedno precej različno. Ženske, ki utrpijo hujše poškodbe presredka, kamor uvrščamo raztrganine, ki segajo v črevesje, se lahko soočajo z resnimi zdravstvenimi težavami in potrebujejo ustrezno svetovanje glede stanja medeničnega dna po porodu. Obenem je za zdravstvene delavce posebej pomembno, da so vešči klasifikacije  porodnih poškodb ter hkrati dobro poznajo faktorje, ki lahko vplivajo na raztrganine presredka med porodom.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Biografije avtorja

Petra Petročnik, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za babištvo, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, Slovenija

asist., dipl. bab., MSc (UK)

Ana Polona Mivšek, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za babištvo, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, , Slovenija

doc. dr., dipl. bab.

Teja Škodič Zakšek, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Oddelek za babištvo, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, , Slovenija

viš. pred., MSc (UK)

Ivan Verdenik, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Oddelek za ginekologijo in porodništvo, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana, Slovenija

dr., univ. dipl. ing. 

Anita Jug Došler, Andragošk center Republike Slovenije, Šmartinska cesta 134a, 1000 Ljubljana, Slovenija

doc. dr. 

Literatura

Albers, L.L. & Borders, N., 2007. Minimizing genital tract trauma and related pain following spontaneous vaginal birth. Journal of Midwifery and Women's Health, 52(3), pp. 246–253. https://doi.org/10.1016/j.jmwh.2006.12.008 PMid:17467591

Andrews, V., Sultan, A., Thakar, R. & Jones, P.W., 2006. Occult anal sphincter injuries: myth or reality. International Journal of Obstetrics and Gynaecology, 113(2), pp. 195–200. https://doi.org/10.1111/j.1471-0528.2006.00799.x PMid:16411998

Angioli, R., Gómez-Marín, O., Cantuaria, G. & O’Sullivan, M.J., 2000. Severe perineal lacerations during vaginal delivery: the University of Miami experience. American Journal of Obstetrics and Gynecology, 182(5), pp. 1083–1085. https://doi.org/10.1067/mob.2000.105403 PMid:10819834

Baghestan, E., Irgens, L.M., Bordahl, P.E. & Rasmussen, S., 2010. Trends in risk factors for obstetric anal sphincter injuries in Norway. Obstetrics and Gynecology, 116(1), pp. 25–33. https://doi.org/10.1097/AOG.0b013e3181e2f50b PMid:20567164

Boyle, M., 2006. Wound healing in midwifery. Abingdon: Radcliffe, pp. 27–115. PMid:16113513

Boyles, S.H., Li, H., Mori, T., Osterweil, P.& Guise, J.M., 2009. Effect of mode of delivery on the incidence of urinary incontinence in primiparous women. Obstetrics and Gynecology, 113(1), pp. 134–141. https://doi.org/10.1097/AOG.0b013e318191bb37 PMid:19104369

Brandie, K. & MacKenzie, A., 2009. Perineal trauma following vaginal delivery. Journal of the Association of Chartered Physiotherapists in Women's Health, 105, pp. 40–55.

Dahlen, H.G., Priddis, H. & Thornton, C., 2015. Severe perineal trauma is rising, but let us not overreact. Midwifery, 31(1), pp. 1–8. https://doi.org/10.1016/j.midw.2014.09.004 PMid:25440297

Dahlen, H.G., Ryan, M., Homer, C.S. & Cooke, M., 2007. An Australian prospective cohort study of risk factors for severe perineal trauma during childbirth. Midwifery, 23(2), pp.196–203. https://doi.org/10.1016/j.midw.2006.04.004 PMid:17125892

Drusany Starič, K., Bukovec, P., Jakopič, K., Zdravevski, E., Trajkovik, V. & Lukanović, A., 2017. Can we predict obstetric anal sphincter injury. European Journal of Obstetrics & Gynecology and Reproductive Biology, 210, pp. 196–200. https://doi.org/10.1016/j.ejogrb.2016.12.029 PMid:28061422

Dua, A., Whitworth, M., Dugdale, A. & Hill, S., 2009. Perineal length: norms in gravid women in the first stage of labour. International Urogynecology Journal, 20(11), pp. 1361–1364. https://doi.org/10.1007/s00192-009-0959-x PMid:19649551

Euro-Peristat, 2010. European perinatal health report: health and care of pregnant women and babies in Europe in 2010. Available at: http://www.europeristat.com/images/doc/EPHR2010_w_disclaimer.pdf [10. 10. 2016].

Goldberg, J., Hyslop, T., Tolosa, J.E. & Sultana, C., 2003. Racial differences in severe perineal lacerations after vaginal delivery. American Journal of Obstetrics and Gynecology, 188(4), pp. 1063–1067. https://doi.org/10.1067/mob.2003.251 PMid:12712111

Groutz, A., Hasson, J., Wengier, A., Gold, R., Skornick-Rapaport, A., Lessing, J.B., et al., 2011. American Journal of Obstetrics and Gynecology, 204(4), pp. 1–4. https://doi.org/10.1016/j.ajog.2010.11.019 PMiD: 21183150

Jakopič, K. & Lukanović, A., 2009. Poškodbe analnega sfinktra ob porodu. Zdravniški Vestnik, 78(Suppl I), pp. I298–I300.

Jakopič, K., Lukanović, A. & Gruden, A., 2009. Prikrite poškodbe analnega sfinktra v porodnišnici Ljubljana – incidence in dejavniki tveganja. Zdravniški Vestnik, 78(Suppl I), pp. I301–I303.

Kalichman, L., 2008. Perineal massage to prevent perineal trauma in childbirth. Israel Medical Association Journal, 10(7), pp. 531–533.

Kodeks etike za babice Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Mazza, D., 2011. Women's health in general practice. 2nd ed. Chatswood: Elsevier Australia, pp. 150–270.

Minini, G., Zanelli, S., Inselvini, P., Caria, M., Grosso, S. & Quaresmini, D., 2010. Mechanisms of pelvic floor trauma during vaginal delivery. In: G.A. Santoro, A.P. Wieczorek & C.I. Bartram, eds. Pelvic Floor Disorders: imaging and multidisciplinary approach to management. Milano: Springer Italia, pp. 137–141. https://doi.org/10.1007/978-88-470-1542-5_16

Polit, D.F. & Beck, C.T., 2004. Nursing research: principles and methods. Philadelphia: Lippincott Williams and Wilkins, pp. 315–441.

Royal College of Midwives [RCM], 2012. Evidence based guidelines for midwifery-led care in labour: care of the perineum. London: RCM, pp. 2–9.

Royal College of Obstetricians and Gynaecologists [RCOG], 2015. The management of third- and fourth-degree perineal tears: green-top guideline no. 29. Liverpool: RCOG, pp. 2–15.

Selo-Ojeme, D., Pathak, S. & Joshi, V., 2015. The knowledge, practice and opinion of midwives' in the UK on their training in obstetric perineal repair. Archives of Gynecology and Obstetrics, 291(6), pp. 1265–1270. https://doi.org/10.1007/s00404-014-3574-0 PMid:25501836

Smith, L.A., Price, N., Simonite, V. & Burns, E.E., 2013. Incidence of and risk factors for perineal trauma: a prospective observational study. BMC Pregnancy and Childbirth, 13, p. 59. https://doi.org/10.1186/1471-2393-13-59 PMid:23497085; PMCid:PMC3599825

Society of Obstetricians and Gynaecologists of Canada [SOGC], 2015. Clinical practical guideline no. 330: obstetrical anal sphincter injuries (OASIS): prevention, recognition, and repair. Journal of Obstetrics and Gynaecology Canada, 37(12), pp. 1131–1148.

Steen, M. & Roberts, T., 2011. The consequences of pregnancy and birth for the pelvic floor. British Journal of Midwifery, 19(11), pp. 692–698. https://doi.org/10.12968/bjom.2011.19.11.692

Thakar, R. & Sultan, A.H., 2010. Prevention of perineal trauma. In: G.A. Santoro, A.P. Wieczorek & C.I. Bartram, eds. Pelvic floor disorders: imaging and multidisciplinary approach to management. Milano: Springer Italia, pp. 155–162. https://doi.org/10.1007/978-88-470-1542-5_18

Thiagamoorthy, G., Johnson, A., Thakar, R. &, Sultan, A.H., 2014. National survey of perineal trauma and its subsequent management in the United Kingdom. International Urogynecology Journal, 25(12), pp. 1621–1627. https://doi.org/10.1007/s00192-014-2406-x PMid:24832856

Verdenik, I., Novak Antolič & Ž., Zupan, J., eds., 2013. Perinatologia Slovenica II: Slovenski perinatalni rezultati za obdobje 2002–11. Ljubljana: Združenje za perinatalno medicine SZD in Ginekološka klinika, UKC Ljubljana.

Voldner, N., Frøslie, K.F., Haakstad, L.A., Bo, K. & Henriksen, T., 2009. Birth complications, overweight, and physical inactivity. Acta Obstetricia et Gynecologica Scandinavica, 88(5), pp. 550–555. https://doi.org/10.1080/00016340902818162 PMid:19277916

World Medical Association, 2013.World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the Americal Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714

Prenosi

Objavljeno

2018-09-16

Kako citirati

Petročnik, P., Mivšek, A. P., Škodič Zakšek, T., Verdenik, I., & Jug Došler, A. (2018). Poškodbe presredka pri vaginalnem porodu v Sloveniji: analiza nacionalnih podatkov za obdobje od 2013 do 2015. Obzornik Zdravstvene Nege, 52(3), 153–159. https://doi.org/10.14528/snr.2018.52.3.209

Številka

Letn. 52 Št. 3 (2018)

Rubrike

Izvirni znanstveni članek

Licenca

Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.

Crossref
Scopus
Google Scholar
Europe PMC