Gensko spremenjeni organizmi v prehrani

Avtorji

  • Ruža Pandel Mikuš
  • Mojca Jevšnik

Ključne besede:

organizmi gensko spremenjeni, hrana gensko spremenjena

Povzetek

Članek obravnava gensko spremenjene organizme v hrani, ki imajo v prehrani človeka relativno kratko zgodovino. Genski inženiring je gotovo najmočnejše orodje, ki ga je razvil človek za preoblikovanje narave. Zagovorniki gensko spremenjenih živil verjamejo, da bo prinesla pestrejšo, cenejšo in bolj kakovostno hrano, verjamejo v napredek v medicini in farmaciji ter čistejše okoljske tehnologije. Največji optimisti vidijo v njej formulo za odpravo lakote po svetu. Na drugi strani pa nasprotniki in skeptiki trdijo, da ni nobenega dokaza, da so gensko spremenjena živila dolgoročno povsem varna za uživanje. Več časa in sredstev bi morali nameniti znanstvenoraziskovalnemu delu. Na ta način bi lažje odgovorili na dvoje: ali je uživanje gensko spremenjenih živil dolgoročno varno za človeka in kako bo gensko spreminjanje rastlin vplivalo na okolje. Povsod po svetu se vrstijo protesti potrošniških in okoljevarstvenih organizacij. Tudi v Sloveniji postaja tema o gensko spremenjeni hrani predmet strokovnih in političnih razprav. Potrošnik ima nesporno pravico (tudi po zakonu) do izbire in obveščenosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Objavljeno

2004-03-01

Kako citirati

Pandel Mikuš, R., & Jevšnik, M. (2004). Gensko spremenjeni organizmi v prehrani. Obzornik Zdravstvene Nege, 38(1), 73–80. Pridobljeno od https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2485

Številka

Letn. 38 Št. 1 (2004)

Rubrike

Retrospektiva (arhiv)

Licenca

Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.