Dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije

sistematični pregled literature

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2026.60.Suppl.1.3327

Ključne besede:

psihološka odpornost, izgorelost, stres na delovnem mestu, duhovno blagostanje, intenzivna terapija

Povzetek

Uvod: Dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije je ključno za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe in dolgoročno vzdržnost kadra. Zaradi visoke delovne obremenitve, moralne stiske in čustvenih izzivov so sestre izpostavljene povečanemu tveganju za izgorelost. Namen raziskave je bil analizirati dejavnike, ki vplivajo na njihovo dobro počutje.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature po smernicah PRISMA. Iskanje je potekalo v bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect za obdobje 2015–2025. Vključene so bile kvalitativne, kvantitativne in raziskave mešanih metod, ki obravnavajo dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije. Analizirane raziskave so bile obdelane skladno z načinom tematske analize po Braun in Clarke.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem raziskav. Identificirani so bili trije ključni dejavniki: (1) organizacijska podpora (npr. delovna obremenitev, izmensko delo, kultura vodenja), (2) psihološka odpornost (npr. stres, izgorelost, timska podpora) in (3) duhovna odpornost (npr. občutek smisla, notranja stabilnost, reflektivna praksa). Interakcija teh dejavnikov pomembno vpliva na poklicno vzdržljivost in zadovoljstvo pri delu.
Diskusija in zaključek: Dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije zahteva celosten pristop, ki presega zgolj preprečevanje izgorelosti. Priporočamo razvoj integriranih strategij, ki vključujejo psihološko in duhovno podporo, optimizacijo delovnega okolja ter trajnostne organizacijske ukrepe. Ugotovitve nudijo podlago za nadaljnje raziskave in oblikovanje praks, osrediščenih na krepitev psihološke odpornosti zaposlenih.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Adriaenssens, J., De Gucht, V., & Maes, S. (2015). Causes and consequences of occupational stress in emergency nurses, a longitudinal study. Journal of Nursing Management, 23(3), 346–358. https://doi.org/10.1111/jonm.12138 PMid:24330154

Al-Makhaita, H. M., Sabra, A. A., & Hafez, A. S. (2014). Predictors of work-related stress among nurses working in primary and secondary health care levels in Dammam, Eastern Saudi Arabia. Journal of Family & Community Medicine, 21(2), 79–84. https://doi.org/10.4103/2230-8229.134762 PMid:24987275; PMCid:PMC4073564

Alkery, B. M., Barbari, A. H. E., Al-Sahfi, H. A., Aljehani, S. S., Alsaied, Z. O. S., Alsalmi, S. F. T., Abadi, A. E., Alasmary, S. A. M., Alshaybani, A. H., & Alzahrani, F. S. (2024). The impact of shift work on nurses' mental health and job performance: A cross-sectional comparative study. Journal of International Crisis and Risk Communication Research, 7(1), 331–336. https://doi.org/10.63278/jicrcr.vi.1322

Garcia, C. L., Abreu, L. C. de, Ramos, J. L. S., Castro, C. F. de, Smiderle, F. R. N., Santos, J. A. D., & Bezerra, I. M. P. (2019). Influence of burnout on patient safety: Systematic review and meta-analysis. Medicina, 55(9), Article 553. https://doi.org/10.3390/medicina55090553 PMid:31480365; PMCid:PMC6780563

Hassan, E. A., & Elsayed, S. M. (2025). Exploring resilience in critical care nursing: A qualitative inquiry into continuous adaptation, collaborative unity, and emotional balance. BMC Nursing, 24(1), Article 238. https://doi.org/10.1186/s12912-025-02844-0 PMid:40033316; PMCid:PMC11877925

Heesakkers, H., Zegers, M., van Mol, M. M. C., & van den Boogaard, M. (2023). Mental well-being of intensive care unit nurses after the second surge of the COVID-19 pandemic: A cross-sectional and longitudinal study. Intensive & Critical Care Nursing, 74, Article 103313. https://doi.org/10.1016/j.iccn.2022.103313 PMid:36153185; PMCid:PMC9393155

Jarden, R. J., Sandham, M., Siegert, R. J., & Koziol-McLain, J. (2020). Intensive care nurses' well-being: A systematic review. Australian Critical Care, 33(1), 106–111. https://doi.org/10.1016/j.aucc.2018.11.068 PMid:30679048

Jennings, B. M. (2008). Work stress and burnout among nurses: Role of the work environment and working conditions. In Patient Safety and Quality: An Evidence-Based Handbook for Nurses. Agency for Healthcare Research and Quality.

Keyes, C. L. M. (2002). The mental health continuum: From languishing to flourishing in life. Journal of Health and Social Behavior, 43(2), 207–222. https://doi.org/10.2307/3090197 PMid:12096700

Maslach, C. (2018). Burnout: A multidimensional perspective. In Professional burnout (pp. 19-32). CRC Press. https://doi.org/10.4324/9781315227979-3

Moreno-Mulet, C., Sansó, N., Carrero-Planells, A., López-Deflory, C., Galiana, L., García-Pazo, P., Borràs-Mateu, M. M., & Miró-Bonet, M. (2021). The Impact of the COVID-19 Pandemic on ICU Healthcare Professionals: A Mixed Methods Study. International Journal of Environmental Research and Public Health, 18(17), Article 9243. https://doi.org/10.3390/ijerph18179243 PMid:34501832; PMCid:PMC8431632

Murad, M. H., Asi, N., Alsawas, M. & Alahdab, F., 2016. New evidence pyramid. BMJ Evidence-Based Medicine, 21(4), 125–127. https://doi.org/10.1136/ebmed-2016-110401 PMid:27339128; PMCid:PMC4975798

Othman, S. Y., Hassan, N. I., & Mohamed, A. M. (2023). Effectiveness of mindfulness-based interventions on burnout and self-compassion among critical care nurses caring for patients with COVID-19: A quasi-experimental study. BMC Nursing, 22(1), Article 305. https://doi.org/10.1186/s12912-023-01466-8 PMid:37674145; PMCid:PMC10481566

Page, M. J., McKenzie, J. E., Bossuyt, P. M., Boutron, I., Hoffmann, T. C., Mulrow, C. D., Shamseer, L., Tetzlaff, J. M., Akl, E. A., Brennan, S. E., Chou, R., Glanville, J., Grimshaw, J. M., Hróbjartsson, A., Lalu, M. M., Li, T., Loder, E. W., Mayo-Wilson, E., McDonald, S., McGuinness, L. A., … Moher, D. (2021). The PRISMA 2020 statement: An updated guideline for reporting systematic reviews. BMJ, 372, Article n71. https://doi.org/10.1136/bmj.n71 PMid:33782057; PMCid:PMC8005924

Rakhshan, M., Derakhshan, S., & Kalyani, M. N. (2024). The relationship between spiritual health and resilience of nurses with their compassionate care in intensive care units. Journal of Education and Health Promotion, 13, Article 377. https://doi.org/10.4103/jehp.jehp_939_23

See, K. C., Zhao, M. Y., Nakataki, E., Chittawatanarat, K., Fang, W. F., Faruq, M. O., Wahjuprajitno, B., Arabi, Y. M., Wong, W. T., Divatia, J. V., Palo, J. E., Shrestha, B. R., Nafees, K. M. K., Binh, N. G., Al Rahma, H. N., Detleuxay, K., Ong, V., Phua, J., & SABA Study Investigators and the Asian Critical Care Clinical Trials Group (2018). Professional burnout among physicians and nurses in Asian intensive care units: A multinational survey. Intensive Care Medicine, 44(12), 2079–2090. https://doi.org/10.1007/s00134-018-5432-1 PMid:30446797

Van Mol, M. M. C., Kompanje, E. J. O., Benoit, D. D., Bakker, J., & Nijkamp, M. D. (2015). The prevalence of compassion fatigue and burnout among healthcare professionals in intensive care units: A systematic review. PLOS ONE, 10(8), Article e0136955. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0136955 PMid:26322644; PMCid:PMC4554995

Prenosi

Objavljeno

01.06.2026

Kako citirati

Černi, A. (2026). Dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje medicinskih sester v enotah intenzivne terapije: sistematični pregled literature. Obzornik Zdravstvene Nege, 60(Suppl.1), 104–111. https://doi.org/10.14528/snr.2026.60.Suppl.1.3327