Povezave med izbranimi dejavniki tveganja in pojavnostjo bolečine v križu pri zdravstvenem osebju

Andreja Demšar; doc. dr. Joca Zurc; izr. prof. dr. Brigita Skela Savič

doi:10.14528/snr.2016.50.1.70

Avtorji

Andreja Demšar
doc. dr. Joca Zurc Fakulteta za zdravstvo Jesenice, Spodnji Plavž 3, 4270 Jesenice
izr. prof. dr. Brigita Skela Savič Fakulteta za zdravstvo Jesenice, Spodnji Plavž 3, 4270 Jesenice

DOI:

https://doi.org/10.14528/snr.2016.50.1.70

Ključne besede:

hrbtenica, bolečina, medicinske sestre, zdravniki, bolničarji, dejavniki tveganja na delovnem mestu

Povzetek

Uvod: Bolečina v lumbalnem predelu predstavlja pogosto zdravstveno težavo med zdravstvenim osebjem. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako pogosto se bolečine v križu pojavljajo pri zdravstvenem osebju, in sicer v povezavi z izbranimi dejavniki tveganja. Metode: Raziskava temelji na neeksperimentalni kvantitativni metodi empiričnega raziskovanja. Uporabili smo vprašalnik zaprtega tipa o bolečini v križu, ki ga je izpolnilo 89 zdravstvenih delavcev v Splošni bolnišnici Jesenice in domu upokojencev na področju Gorenjske. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik med skupinami smo uporabili test χ2 in enofaktorsko analizo variance. Rezultati: Bolečina v križu se pri 40,4 % zdravstvenega osebja pojavlja večkrat na mesec, najpogosteje pri bolničarjih (p = 0,001) in zaposlenih na negovalnem oddelku (p = 0,006). Povprečno traja manj kot en teden (43,8 %). Dejavnik, ki je z njo najbolj povezan, je dvigovanje in prenašanje bremen (x = 4,5). Glede izobraževanj s področja bolečine v križu in pravilnega dvigovanja bremen obstajajo statistično značilne razlike med poklicnimi skupinami (p < 0,010). Diskusija in zaključek: Z bolečino so najbolj povezani dejavniki, ki nastanejo zaradi neposrednega fizičnega dela s pacientom. Potrebna so nadaljnja raziskovanja na reprezentativnih vzorcih, treba bi bilo izvesti tudi izobraževanja za zaposlene in uvesti nove pripomočke, ki bi jih zdravstveno osebje uporabljalo pri svojem delu s pacientom.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Biografije avtorja

Andreja Demšar

Andreja Demšar, dipl. m. s.

doc. dr. Joca Zurc, Fakulteta za zdravstvo Jesenice, Spodnji Plavž 3, 4270 Jesenice

doc. dr. Joca Zurc, prof. raz. pouka

izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, Fakulteta za zdravstvo Jesenice, Spodnji Plavž 3, 4270 Jesenice

izr. prof. dr. Brigita Skela-Savič, viš. med. ses., univ. dipl. org.

Literatura

Bilban, M. & Djomba, J.K., 2007. Zdravstveni absentizem in bolezen gibal. Delo in varnost, 52(5), pp. 10–19.

Brečko, N., Gril, H. & Zager, T., 2007. Prisotnost bolečine v hrbtenici zaradi obremenjenosti negovalnega osebja na delovnem mestu v domovih za starejše občane. Celje: Srednja zdravstvena šola Celje, pp. 34–39.

Douglas, E.H., Blorstad, A.L., McBrier, N.M., Denegar, C.R. & Lengrich, E.J., 2012. Back pain among health care workers in Pennsylvania 2002–2006. Work, 41(1), pp. 93–98.

Fende, A., Polšak, M. & Zupanc, P., 2009. Obremenjenost zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. Celje: Srednja zdravstvena šola Celje, pp. 31–39.

Fortuna, T. & Kersnič, P., 2003. Bolečine v križu pri operacijskih medicinskih sestrah. Obzornik zdravstvene nege, 37(3), pp.

–206.

Karahan, A., Kav, S., Abbasoglu, A. & Dogan, N., 2009. Low back pain: prevalence and associated risk factors among hospital staff. Journal of Advanced Nursing, 65(3), pp. 516–524. http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2648.2008.04905.x PMid:19222649

Kert, S., 2012. Bolnik z bolečino v hrbtenici pri izbranem zdravniku. In: Vogrin, M. ed. Hrbtenica v ortopediji: zbornik predavanj, Maribor, 9. november 2012. Maribor: Univerzitetni klinični center, Oddelek za ortopedijo, pp. 55–63.

Klančar, D. & Kafel Jere, N., 2009. Bolnik z bolečinami v križu. In: Antolič, V. & Vengust, A. eds. Hrbtenica: klinične poti zdravljenja: zbornik predavanj, Ljubljana, 13. februar 2009. Ljubljana: Ortopedska klinika, pp. 28–30.

Košak, R., 2010. Bolečina v ledvenem predelu hrbtenice. Rehabilitacija, 9(Suppl 2), pp. 3–8.

Pograjc, M., 2005. Raziskava motiviranja izvajalcev zdravstvene nege za izobraževanje in izpopolnjevanje v Splošni bolnišnici Maribor: diplomsko delo univerzitetnega študija. Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, pp. 48–61.

Ramšak, S., 2000. Izpostavljenost zdravstvenih delavcev. In: Ramšak, S. ed. Zbornik predavanj strokovnega srečanja medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 22. september 2000. Celje: Splošna bolnišnica Celje, pp. 63–72.

Roupa, Z., Vassilopoulos, A., Sotiropoulou, P., Makrinika, E., Noula, M., Faros, E., et al., 2008. The problem of lower back pain in nursing staff and its effect on human activity. Health Science Journals, 2(4), pp. 219–225.

Stričević, J., Balantič, Z., Turk, Z. & Čelan, D., 2006. Negativni pokazatelji zdravja kot posledica ergonomskih obremenitev na delovnem mestu medicinske sestre. In: Gazvoda, T.M. ed. Mednarodno posvetovanje Ergonomija: zbornik referatov Ljubljana, 21.–22. september 2006 (CD-ROM). Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, pp. 1–13.

Stričević, J., Balantič, Z., Turk, Z., Čelan, D., Kegl, B. & Pajnkihar, M., 2012. Dejavniki tveganja za pojav bolečine v vratnem in ledvenem predelu hrbtenice pri negovalnem osebju v bolnišnici. Obzornik zdravstvene nege, 46(3), pp. 195–207.

Van Vuuren, B., Zinzen, E., van Heerden, H.J., Becker, P. & Meensen, R., 2005. Psychosocial factors related to lower back problems in a South African manganese industry. Journal of Occupational Rehabilitation, 15(2), pp. 215–225. http://dx.doi.org/10.1007/s10926-005-1220-1 PMid:15844678

Zurc, J., 2012. Povezave med gibalno aktivnostjo in pojavnostjo bolečine v križu pri zdravstvenem osebju. Zdravstveno varstvo, 51(3), pp. 207–222.

Wharton, J., Wharton, P. & Browning, B., 2007. Za zdrav hrbet: znebite se bolečin v hrbtu s preprostim revolucionarnim programom. Ljubljana: Mladinska knjiga.