Vloga medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena

pregled literature

  • Tilen Tej Krnel Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: adolescenca, napredna zdravstvena nega, presejanje, visoko tvegana vedenja, duševno zdravje

Povzetek

Uvod: Duševno zdravje je pri mladostnikih lahko okrnjeno zaradi samopoškodovalnega vedenja v različnih oblikah. Namen raziskave je bil identificirati specifične vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena.
Metode: Uporabljeni sta bili metoda pregleda literature in metoda tematske analize izbranih virov z oblikovanjem kod, kategorij ter tematskih področij. Po elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE in ERIC je iskanje potekalo s pomočjo ključnih besed »samopoškodovanje«, »adolescenca« in »napredna zdravstvena nega« v angleškem prevodu. Glavna vključitvena kriterija sta bila osredotočanje na intervencije zdravstvene nege pri samopoškodovalnem vedenju ter obdobje adolescence. Tematska analiza je potekala na način odprtega kodiranja, kjer so enoto kodiranja predstavljale ključne ugotovitve izbranih virov.
Rezultati: Predlagane vloge medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena so: specializirana klinična ocenjevalka, izvajalka presejalnih programov, promotorka duševnega zdravja, začetnica specializirane obravnave, izvajalka specifičnih intervencij, preprečevanje samopoškodovalnega vedenja, sodelovanje v interdisciplinarnem timu ter izvajanje izobraževanj.
Diskusija in zaključek: Treba bo razviti klinično pot obravnave mladostnika s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena in intervencije zdravstvene nege, podprte z dokazi. Prav medicinske sestre so pri tem v edinstvenem položaju, saj jih mladostniki pogosto izberejo raje kot ostale strokovnjake, kar predstavlja izreden potencial za razvoj vloge medicinske sestre z naprednimi znanji na področju duševnega zdravja mladostnikov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Tilen Tej Krnel, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

dipl. zn.

Literatura

Ball, J., Bindler, R., Cowen, K. & Shaw, M., 2017. Growth and Development. In: J. Ball, R. Bindler, K. Cowen & M. Shaw, eds. Principles of pediatric nursing: caring for children. 7th ed. Hoboken. New Jersey: Pearson Education, pp. 66–97. PMid:28183284; PMCid:PMC5301349

Barton, D., Davies, A. & Davies, R., 2017. Advanced practice in children and young people's nursing. In: A.M. Davies & R.E. Davies, eds. Children and young people's nursing: principles for practice. Boca Raton: Taylor & Francis, pp. 265–288.

Brecelj-Kobe, M. & Drobnič Radobuljac, M., 2012. Samopoškodovalno vedenje med grožnjo in ogrožanjem. In: J. Dolinšek, ed. Tuberkuloza otrok – čas za nove smernice. Samopoškodovalno vedenje in depresija pri otrocih in mladostnikih. Novosti v pediatrični gastroenterologiji: zbornik predavanj. Maribor: Univerzitetni klinični center, pp. 71–77.

Bürger Lazar, M. & Kodrič, J., 2014. Psihološki vidiki otroštva in mladostništva. In: C. Kržišnik, ed. Pediatrija. Ljubljana: DZS, pp. 53–66.

Burton, M., 2014. Self-harm: working with vulnerable adolescents. Practice Nursing, 25(5), pp. 245–251. https://doi.org/10.12968/pnur.2014.25.5.245

Catledge, C.B., Scharer, K. & Fuller, S., 2012. Assessment and identification of deliberate self-harm in adolescents and young adults. The Journal for Nurse Practitioners, 8(4), pp. 299–305. https://doi.org/10.1016/j.nurpra.2012.02.004

Chiu, S.-H., Fitzgerald, K.M., Tusaie, K. & Ross-Alaolmolki, K.M., 2010. Looking in, looking out – increasing awareness of intentional self-harm in community populations. Archives of Psychiatric Nursing, 24(2), pp. 140–141. https://doi.org/10.1016/j.apnu.2009.12.006 PMid:20303454

Cooper, M., Glasper, A. & Taylor, C., 2009. Care of the adolescent. In: A. Glasper, G. McEwing & J. Richardson, eds. Foundation studies for caring: using student-centred learning. Basingstoke: Palgrave Macmillan, pp. 414–439. https://doi.org/10.1007/978-1-137-16202-1_22 PMid:19755366; PMCid:PMC3730830

Davies, A. & Terry, J., 2017. Caring for children and young people with complex mental health problems. In: A.M. Davies & R.E. Davies, eds. Children and young people’s nursing: principles for practice. Boca Raton: Taylor & Francis, pp. 221–246. PMid:29104086

Dernovšek, M.Z., 2013. Simptomi in znaki duševnih motenj. In: P. Pregelj, B. Kores Plesničar, M. Tomori, B. Zalar & S. Ziherl, eds. Psihiatrija. Ljubljana: Psihiatrična klinika, pp. 100–139.

Drobnič Radobuljac, M., 2017. Samopoškodovalno vedenje pri mladostnikih. In: T. Battelino, ed. Pediatrična gastroenterologija. Otroška in mladostniška psihiatrija. Pediatrična intenzivna terapija. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo, pp. 83–92. https://doi.org/10.1111/j.1399-5448.2009.00501.x PMid:19490494

Drobnič Radobuljac, M., Uršič Bratina, N., Battelino, T. & Tomori, M., 2009. Lifetime prevalence of suicidal and self injurious behaviors in a representative cohort of Slovenian adolescents with type 1 diabetes. Pediatric Diabetes, 10(7), pp. 424–431.

Drobnič Radobuljac, M. & Pintar Babič, M., 2017. Samomorilno vedenje in samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena v otroštvu in mladostništvu. Šolsko svetovalno delo, 21(2/3), pp. 54–61.

EFN Workforce Committee, 2014. EFN Matrix on the 4 categories of the nursing care continuum. EFN Workforce Committee.

Golobič, T., 2009. Zdravstvena nega mladostnika z duševno motnjo. In: P. Pregelj & R. Kobentar, eds. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju: učbenik. Ljubljana: Rokus Klett, pp. 321–326.

Hvala, N., Kotar, V., Zoronjić, E., Peterec Kotar D. & Lesar, I., 2012. Mladostnik in samopoškodba: možnosti in priložnosti za izvajanje preventivnega zdravstvenovzgojnega dela. Obzornik zdravstvene nege, 46(4), pp. 289–296. Available at: https://obzornik.zbornica-zveza.si:8443/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2895 [15. 3. 2018].

Klemenčič, E., Dernovšek, M.Z. & Zalokar, L., 2017. Skrb za duševno zdravje otrok in mladostnikov: zakaj je to medsektorska odgovornost. Šolsko svetovalno delo, 21(2/3), pp. 13–20.

Kvas Kučič, B., Krajnik, T. & Konec Juričič, N., 2012. Samopoškodbe – pogled primarnega zdravnika in javnozdravstveni pristop. In: J. Dolinšek, ed. Tuberkuloza otrok – čas za nove smernice. Samopoškodovalno vedenje indepresija pri otrocih in mladostnikih. Novosti v pediatrični gastroenterologiji: zbornik predavanj. Maribor: Univerzitetni klinični center, pp. 57–61.

Musil, B., 2011. Zdravje in dobro počutje. In: M. Lavrič, ed. Mladina 2010: družbeni profil mladih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino; Maribor: Aristej, pp. 307–330.

Pintar Babič, M., Junuzović, E., Lipovec, A. & Drobnič Radobuljac, M., 2017. Izobraževalna in vzgojna funkcija medicinske sestre pri integrirani celostni obravnavi pacientov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena. In: S. Majcen Dvoršak, T. Štemberger Kolnik & A. Kvas, eds. Medicinske sestre in babice – ključne za zdravstveni sistem: zbornik prispevkov z recenzijo. 11. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Nacionalni center za strokovni, karierni in osebnostni razvoj medicinskih sester in babic, pp. 65–75.

Polit, D.F. & Beck, C.T, 2018. Essentials of nursing research: appraising evidence for nursing practice. Philadelphia: Wolters Kluwer Health, pp. 23–24, 107–118.

Shapiro, S., 2008. Addressing self-injury in the school setting. The Journal of School Nursing, 24(3), pp. 124–130. https://doi.org/10.1177/1059840512344321 PMid:18557670

Terry, J. & Davies, A., 2017. Children and young people’s mental health. In: A.M. Davies & R.E. Davies, eds. Children and young people's nursing: principles for practice. Boca Raton: Taylor & Francis, pp. 199–220.

Tomašević, A. & Drobnič Radobuljac, M., 2017. Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena pri mladostnikih. Medicinski razgledi, 56(3), pp. 323–329.

Tusaie, K.R., Acierto, S., Murray, A., Fitzgerald, K. & Chiu, S.H., 2009. Screening for adolescent self-injury: a a survey of Ohio Advanced Practice Nurses. The Journal for Nurse Practitioners, 5(5), pp. 359–364. https://doi.org/10.1016/j.nurpra.2009.02.009

Vogrinc, J., 2008. Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, pp. 61–64. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2014. Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije

in Kodeks etike za babice Slovenije Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Whotton, E., 2002. What to do when an adolescent self harms. Emergency nurse, 10(5), pp. 12–16. https://doi.org/10.7748/en2002.09.10.5.12.c1071 PMid:12373989

Objavljeno
2019-03-15
Kako citirati
Krnel, T. (2019) Vloga medicinske sestre z naprednimi znanji pri zdravstveni obravnavi mladostnikov s samopoškodovalnim vedenjem brez samomorilnega namena, Obzornik zdravstvene nege, 53(1), str. 57-69. doi: 10.14528/snr.2019.53.1.220.
Rubrike
Pregledni znanstveni članek