Perspektiva zdravstvenih delavcev o kulturni kompetentnosti pri delu z intelektualno oviranimi otroki in mladostniki
kvalitativna opisna raziskava
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2026.60.3.3280Ključne besede:
intelektualna oviranost, spoštovanje, prilagajanje, kulturne kompetence, medicinske sestrePovzetek
Uvod: Intelektualna oviranost je ena od mnogih razvojnih motenj. Namen raziskave je bil preučiti kulturno kompetentnost v zdravstveni oskrbi otrok in mladostnikov z intelektualno oviro. Cilj je bil analizirati perspektivo zdravstvenih delavcev, ki pogosto delajo s tovrstno populacijsko skupino, ter identificirati izzive, s katerimi se vsakodnevno soočajo.
Metode: Uporabljena je kvalitativna opisna metoda. Podatki so bili zbrani z individualnimi, delno strukturiranimi intervjuji, izvedenimi na namenskem vzorcu devetih zdravstvenih delavcev, zaposlenih v kliničnem okolju, kjer se izvaja zdravstvena nega intelektualno oviranih otrok in mladostnikov. Podatki so bili analizirani s pomočjo kvalitativne analize vsebine.
Rezultati: Identificirane so bile tri kategorije: zagotavljanje kulturno dovzetne zdravstvene oskrbe intelektualno oviranih otrok, sistemske ovire pri zdravstveni obravnavi na področju kulturnih kompetenc pri intelektualno oviranih otrocih in zavedanje pomena kontinuiranega izobraževanja zdravstvenih delavcev na področju kulturnih kompetenc. Prilagoditev zdravstvenovzgojnega dela pacientom različnih kultur se v osnovi nanaša na kulturne kompetence in izboljšanje komunikacije.
Diskusija in zaključek: Poznavanje kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev pri delu z intelektualno oviranimi otroki in mladostniki prispeva k medkulturni ozaveščenosti. S tem izboljšamo odnose, prilagajamo načrte zdravljenja in izboljšamo prisotnost pacientov, kar omogoča kulturno senzibilno oskrbo. Zdravstvene organizacije lahko z izobraževanjem in usposabljanjem zaposlenih zdravstvenih delavcev na področju kulturnih kompetenc pripomorejo k dvigu ravni organizacijske politike in prakse na področju kulturno senzibilne oskrbe.
Prenosi
Literatura
Des Portes, V. (2020). Intellectual disability. In J. H. Stone, & M. Blouin (Eds.), Handbook of Clinical Neurology (Vol. 174, pp. 113–126). Elsevier. https://doi.org/10.1016/B978-0-444-64148-9.00009-0 PMCid
Doyle, L., McCabe, C., Keogh, B., Brady, A., & McCann, M. (2020). An overview of the qualitative descriptive design within nursing research. Journal of Research in Nursing, 25(5), 443–455. https://doi.org/10.1177/1744987119880234 PMid:34394658; PMCid
Foronda, C. (2020). A theory of cultural humility. Journal of Transcultural Nursing, 31(1), 7–12. https://doi.org/10.1177/1043659619875184 PMid:31516091
Geleta, B. A., Radie, Y. T., & Areri, H. A. (2021). Exploring cultural competence of nurses and associated barriers in Ethiopian tertiary hospitals: A qualitative study. Applied Nursing Research, 62, Article 151511. https://doi.org/10.1016/j.apnr.2021.151511 PMid:34815007
Golsäter, M., Karlsson Fiallos, M., Olsson Vestvik, S., Anefur, H., & Harder, M. (2023). Child health care nurses' cultural competence in health visits with children of foreign background. Nursing Open, 10(3), 1426–1436. https://doi.org/10.1002/nop2.1393 PMid:36180979; PMCid
Gradellini, C., Gómez-Cantarino, S., Domínguez-Isabel, P., Molina-Gallego, B., Mecugni, D., & Ugarte-Gurrutxaga, M. I. (2021). Cultural competence and cultural sensitivity education in university nursing courses: A scoping review. Frontiers in Psychology, 12, Article 682920. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2021.682920 PMid:34659003; PMCid
Halbwachs, H. K., & Zurc, J. (2016). Pogled vodilnih medicinskih sester na kulturno kompetentnost zaposlenih v zdravstveni negi. In B. Filej (Ed.), 4. mednarodna znanstvena konferenca: Za človeka gre: družba in znanost v celostni skrbi za človeka (pp. 60–68). Alma Mater Europaea - ECM.
Klenner, M., Mariño, R., Pineda, P., Espinoza, G., & Zaror, C. (2022). Cultural Competence in the nursing, dentistry, and medicine professional curricula: A qualitative review. BMC Medical Education, 22(1), Article 686. https://doi.org/10.1186/s12909-022-03743-7 PMid:36127655; PMCid
Kodeks etike v zdravstveni negi Slovenije. (2024). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Lehman, D., Fenza, P., & Hollinger-Smith, L. (2012). Diversity & cultural competency in health care settings. Mather LifeWays Orange Paper.
Limonšek, I. (2019). Celostna obravnava otrok z motnjo v duševnem in telesnem razvoju - prikaz primera. In T. Štemberger Kolnik, S. Majcen Dvoršak, A. Kvas, & A. Prelec (Eds.), "Medicinske sestre in babice, zagovornice zdravja za vse": zbornik prispevkov z recenzijo (str. 407-413). Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. http://www.zzkongres.si/wp-content/uploads/2019/05/Z-Z_eZbornik_KongresMaj_2019_splet.pdf.
Lindsay, S., Tetrault, S., Desmaris, C., King, G., & Pierart, G. (2014). Social workers as ‘cultural brokers' in providing culturally sensitive care to immigrant families raising a child with a physical disability. Health & Social Work, 39(2), 10–20. https://doi.org/10.1093/hsw/hlu009
Loredan, I., & Prosen, M. (2013). Kulturne kompetence medicinskih sester in babic. Obzornik zdravstvene nege, 47(1), 83–89. https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php
Munn, Z., Peters, M. D. J., Stern, C., Tufanaru, C., McArthur, A., & Aromataris, E. (2018). Systematic review or scoping review: Guidance for authors when choosing between a systematic or scoping review approach. BMC Medical Research Methodology 18(1), Article 143. https://doi.org/10.1186/s12874-018-0611-x PMid:30453902; PMCid
NIJZ (2016). Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba: priročnik za razvijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev. https://nijz.si/publikacije/kulturne-kompetence-in-zdravstvene-oskrbaprirocnik-za-razvijanje-kulturnih-kompetenc-zdravstvenihdelavcev/
Prosen, M. (2018). Developing cross-cultural competences: For ensuring health and healthcare equality and equity. Obzornik zdravstvene nege, 52(2), 76–80. https://doi.org/10.14528/snr.2018.52.2.262
Smith, M. R., Papadakis, M., & Munnik, E. (2023). Diversity training for health professionals: Preparedness to competently address intellectual disability in the Western Cape Province, South Africa. Journal of Intellectual Disabilities, 27(1), 24–39. https://doi.org/10.1177/17446295211050468
Zakon o pacientovih pravicah (ZpacP). (2008). Uradni list RS, št. 15/2008 (23.6.2024). https://www.uradni-list.si/_pdf/2008/ Ur/u2008015.pdf
Tubić, K. & Širaj Mažgon, K. (2014). Psihiatrično zdravljenje v skupnosti: primer dobre prakse - psihiater na domu - dodana vrednost. In T. Štemberger Kolnik, D. Ravnik, K. Babnik, & M. Bulič (Eds.), Zdravstvena nega v javnem zdravju: zbornik predavanj / II. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo, Izola, 31.1.2014 (pp. 325-332). Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju.
Van Herwaarden, A., Rommes, E. W. M., & Peters-Scheffer, N. C. (2021). Cultural competence in lifelong care and support for individuals with intellectual disabilities. Ethnicity & Health, 26(6), 922–935. https://doi.org/10.1080/13557858.2019.1591348 PMid:30849248
World Health Organization. (1946). Constitution of the World Health Organization. https://www.who.int/about/governance/constitution
World Medical Association. (2013). World Medical Association Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), 2191–2194. https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053 PMid:24141714
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Obzornik zdravstvene nege
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
