Lastnosti mentorja in mentoriranca z njunih medsebojnih vidikov: opisna raziskava mnenj dijakov, študentov in mentorjev
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2016.50.4.95Ključne besede:
mentorstvo, osebnostne lastnosti, odnosPovzetek
Uvod: Lastnosti mentorja so za odnos med mentorjem, dijakom in študentom zdravstvene nege zelo pomembne. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere lastnosti mentorjev so pomembne z vidika dijakov in študentov zdravstvene nege, in obratno, katere lastnosti mentorirancev, tj. dijakov oz. študentov, so pomembne z vidika mentorjev. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. S spletnim anketnim vprašalnikom je bil anketiran 201 anketiranec, od tega 50 dijakov srednje zdravstvene šole (3. in 4. letnik), 97 študentov prve stopnje zdravstvene nege (2. in 3. letnik) ter 54 mentorjev v kliničnem okolju. Uporabljena je bila deskriptivna statistika, test hi-kvadrat ter metoda analize variance oz. analiza povprečij. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da mentorji menijo, da odnos med mentorirancem in mentorjem ni odvisen od mentorjeve starosti. Komunikacija je pomembna vsem trem skupinam anketirancev. Medsebojno spoštovanje je enako pomembno dijakom, študentom in mentorjem. Mentorjem je poleg dijakovega oz. študentovega spoštljivega odnosa najpomembnejše, da se dijak oz. študent zaveda svojih nalog in zadolžitev (x = 4,6). Najbolj zaželena lastnost mentorja je, da si vzame čas (x = 4,7) za dijaka oz. študenta ter da je organiziran in dostopen. Diskusija in zaključek: Med raziskovalnimi skupinami je opaziti razlike v dojemanju lastnosti in vrlin mentorjev. Vsem raziskovalnim skupinam je pomembna mentorjeva sposobnost komunikacije ter ustvarjanja kreativnega okolja.Prenosi
Metrike
Literatura
Ahčin, N., 2009. Mentorstvo – učinkovit način za prenos in ohranjanje znanja v podjetju: magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, pp. 1, 16, 24.
Čuk, V., 2014. Mentorska vloga v kliničnem okolju: razvoj modela izkustvenega učenja v zdravstveni negi: doktorsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, pp. 56, 73−74, 252.
Ferligoj, A., Leskovšek, K. & Kogovšek, T., 1995. Zanesljivost in veljavnost merjenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, p. 157.
Grašič, A., 2010. Težave dijakov pri učenju v poklicnem in strokovnem izobraževanju: opredelitev, prepoznavanje, oblike in mreža pomoči: analiza stanja: raziskovalno poročilo. Available at: http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Datoteke/Publikacije/Tezave_ dijakov_pri_ucenju_raziskovalno_porocilo.pdf [13. 2. 2016].
Guse, J., Schweigert, E., Kulms, G., Heinen, I., Martens, C. & Guse, A.H., 2016. Effects of mentoring speed dating as an innovative matching tool in undergraduate medical education. A mixed methods study. PLOS One, 11(2), pp. 1−15. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0147444 PMid:26859845; PMCid:PMC4747568
Kermavnar, N., 2009. Neformalno mentorstvo. Andragoška spoznanja, 15(1), pp. 65−76. Available at: http://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/727/581 [14.12.2016].
Kermavnar, N. & Govekar-Okoliš, M., 2016. Pogledi mentorjev in študentov zdravstvene nege na praktično usposabljanje. Andragoška spoznanja, 22(2), pp. 23−37. http://dx.doi.org/10.4312/as.22.2.23-37
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije, 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, p. 7.
Kotnik, M., Petrica, L. & Erjavšek, Z., 2010. Vloga mentorja v zdravstveni negi na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Obzornik zdravstvene nege, 44(4), pp. 239–244. Available at: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/2010.44.4.239 [20. 11. 2016].
Law, B.Y. & Chan, E.A., 2015. The experience of learning to speak up: a narrative inquiry on newly graduated registered nurses. Journal of Clinical Nursing, 24(13–14), pp. 1837−1848. https://doi.org/10.1111/jocn.12805 PMid:25753769
Lofmark, A., Smide, B. & Wikblad, K., 2006. Competence of newly-graduated nurses – a comparison of the perceptions of qualified nurses and students. Journal of Advanced Nursing, 53(6), pp. 721−728. https://doi.org/10.1111/j.1365-2648.2006.03778.x PMid:16553680
Lorber, M. & Donik, B., 2009. Učenje v kliničnem okolju – pomemben del izobraževanja v zdravstveni negi. In: S. Majcen Dvoršak, A. Kvas, B.M. Kaučič, D. Železnik & D. Klemenc, eds. Medicinske sestre in babice – znanje je naša moč, 7. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije, Ljubljana, 11.–13. maj 2009. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 1−7.
Luhanga, F., Yonge, O.J. & Myrick, F., 2008. 'Failure to assign fail grades': issues with grading the unsafe student. International Journal of Nursing Education Scholarship, 5(1), pp. 1−14. https://doi.org/10.2202/1548-923X.1366 PMid:18384275
Magill-Cuerden, J., 2004. Educational relationships. Swansea: Nursing praxis international, p. 139.
Marn, U., 2006. Konstruktivizem v šoli kot podlaga učenja nenasilnih vzorcev vedenja. Socialna pedagogika, 1(3), pp. 365–386.
McCloughen, A., O'Brien, L. & Jackson, D., 2013. Journey to become a nurse leader mentor: past, present and future influences. Nursing Inquiry, 21(4), pp. 301−310. https://doi.org/10.1111/nin.12053 PMid:24372852
Poklicne aktivnosti in kompetence v zdravstveni in babiški negi, 2008. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, p. 46.
Ramšak Pajk, J., 2007. Pomen mentorstva in praktičnega uposabljanja v izobraževanju za zdravstveno nego. Obzornik zdravstvene nege, 41(2–3), pp. 71−75. Available at: http://www.obzornikzdravstvenenege.si/2007.41.3.71 [20. 11. 2016].
Ramšak Pajk, J., 2009. Pomen in vloga mentorstva in mentorja v procesu kliničnega usposabljanja. In: B. Skela-Savič, B.M. Kaučič & B. Filej, eds. Kako izboljšati povezovanje teorije, raziskovanja in prakse na področju mentorstva v zdravstveni negi: zbornik predavanj, jesenska šola mentorstva z mednarodno udeležbo, Jesenice 15. in 16. september 2009. Jesenice: Visoka šola za zdravstvo, pp. 1−4.
Rooke, N., 2014. An evaluation of nursing and midwifery sign off mentors, new mentors and nurse lecturers' understanding of the sign off mentor role. Nurse Education in Practice, 14(1), pp. 43−48. https://doi.org/10.1016/j.nepr.2013.04.015 PMid:23726744
Sitar, A.A., 2006. Oblike in razsežnosti znanja v organizaciji. In: S. Možina & J. Kovač, eds. Menedžment znanja: na poti k učečemu se podjetju. Maribor: Založba Pivec, pp. 55−69.
Shakespeare, P. & Webb, C., 2008. Professional identity as a source for talk: exploring the mentor – student relationship. Nursing Inquiry, 15(4), pp. 270−279. https://doi.org/10.1111/j.1440-1800.2008.00415.x PMid:19076703
Skela-Savič, B., Mežik Veber, M., Romih, K., Kastelic, M., Skinder Savič, K., Filej, B., et al., 2009. Zbir intervencij v zdravstveni negi za klinično usposabljanje – vodnik za študente in mentorje: študijski program prve stopnje Zdravstvena nega. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, p. 22.
Skela-Savič, B. & Kiger, A., 2015. Self-assessment of clinical nurse mentors as dimensions of professional development and the capability of developing ethical values at nursing students: a correlational research study. Nurse Education Today, 35(10), pp. 1044−1051. https://doi.org/10.1016/j.nedt.2015.04.003 PMid:25981136
World Medical Association, 2013. World Medical Association Declaration of Helsinki: ethical principles for medical research involving human subjects. Journal of the American Medical Association, 310(20), pp. 2191–2194. Available at: http://www.wma.net/en/20activities/10ethics/10helsinki/DoHOct2013-JAMA.pdf [1. 9. 2016].
Žerovnik, A., 2014. Družabna omrežja v izobraževanju. Available at: http://pefprints.pef.uni-lj.si/2502/1/Zerovnik_Druzabna.pdf [17. 2. 2016].
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
