Razumevanje vloge medicinske sestre pri spremembi življenjskega sloga posameznikov, v preteklosti odvisnih od prepovedanih drog
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2017.51.2.137Ključne besede:
heroin, zdravstvena nega, rehabilitacija, zdravje, družina, epidemiologijaPovzetek
Uvod: Pri obravnavi posameznikov, odvisnih od prepovedanih drog, je pomemben odnos med posameznikom in medicinsko sestro. Namen raziskave je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri spremembi življenjskega sloga posameznika, odvisnega od prepovedanih drog. Metode: Raziskava temelji na kvalitativni raziskovalni metodologiji, uporabljen je bil delno strukturirani intervju. Vzorec je bil namenski (n = 8), vključeni so bili štirje posamezniki, v preteklosti odvisni od prepovedanih drog, in štiri medicinske sestre, zaposlene na področju odvisnosti. Podatki so bil obdelani po metodi analize vsebine. Zanesljivost izvedene raziskave temelji na sledljivosti ugotovitev in doslednosti oziroma transparentnosti analize empiričnega gradiva. Rezultati: Posamezniki vlogo medicinske sestre prepoznavajo v neobsojajoči podpori, ki jim jo nudijo v pogostih stikih. Medicinske sestre jim zagotavljajo varno okolje, v katerem jim lahko zaupajo svoja intimna doživljanja. Zaupen medosebni odnos nastaja postopoma, osnovan je na nesebičnem sprejemanju posameznika, zaupanju in empatiji. Za učinkovito spodbujanje sprememb posameznikovega življenjskega sloga medicinske sestre potrebujejo nova znanja na področju svetovanja in motiviranja. Diskusija in zaključek: Sodelujoči v raziskavi rešitev vidijo predvsem v bližini medicinske sestre, saj jim je le-ta v podporo in igra vlogo svetovalke. Po mnenju v raziskavi sodelujočih medicinskih sester, medicinske sestre, zaposlene na področju odvisnosti, pričakujejo več usmerjanega delovanja na področju življenjskega sloga. Zaradi slabše raziskanosti obravnavanega problema v našem prostoru bi bila na tem področju koristna opredelitev koristnih in potrebnih aktivnosti zaposlenih v zdravstveni negi.Prenosi
Metrike
Literatura
Bajc Furman, V., Gorše Goli, A., Pišl, A., Purnat, Z., Rahne Otorepec, I., Radovanovič, M., et al., 2014. Zgodbe upanja: primeri celostnega zdravljenja odvisnosti. Ljubljana: eBesede, pp. 55–57.
Ball, J.C. & Ross, A., 2012. The Effectiveness of Methadone Maintenance Treatment. Manhattan: Springer-Verlag, p. 12.
Bregar, B. & Verbič, M., 2009. Zdravstvena nega pacienta odvisnega od prepovedanih drog. Ljubljana: Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, pp. 155–162.
Bregar, B., 2012. Obravnava samomorilno ogroženega pacienta. Obzornik zdravstvene nege, 46(1), pp. 67–74.
Bregar, B., Živič, Z., Jambrošič, I., Lapanja, A., Roljić, S., Stopar Stritar, A., et al., 2013. Specializacije v zdravstveni negi: primer psihiatrične zdravstvene nege. In: B. Skela Savič, & S. Hvalič Touzery, eds. Zahtevnejše oblike dela v zdravstveni negi: mednarodni pristopi in stanje v Sloveniji? / 6. posvet z mednarodno udeležbo Moja kariera – quo vadis. Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego, pp. 63–77.
Čuk Rupnik, J., 2008. Zdravljenje bolezni odvisnosti od heroina z metadonom v Centru za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Logatec. Zdravniški vestnik, 77(5), pp. 377–382.
Go, F., Dykeman, M., Santos, J. & Muxlow, J., 2011. Supporting clients on methadone maintenance treatment: a systematic review of nurse's role. Journal of psychiatric and mental health nursing, 18(1), pp. 17–27. https://doi.org/10.1111/j.1365-2850.2010.01628.x PMid:21214680
Jazbec, V., 2015. Delo medicinske sestre/zdravstvenega tehnika. In: J. Čuk Rupnik, ed. Ob dvajsetletnici ustanovitve mreže centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, pp. 40–41.
Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2010. Uradni list Republike Slovenije št. 40.
Kodrič, P., 2010. Kakovost življenja odvisnika na substitucijski terapiji Suboxone: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, p. 25.
Kreslin Rauter, J., 2015. Pomen družine pri preprečevanju uživanja drog pri mladostnikih: diplomsko delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, p. 26.
Lasnier, B., Brochu, S., Boyd, N. & Fischer, B., 2010. A heroin prescription trial: case studies from Montreal and Vancouver on crime and disorder in the surrounding neighbourhoods. International Journal of Drug Policy, 21(1), pp. 28–35. https://doi.org/10.1016/j.drugpo.2009.04.003 PMid:19447025
Loboda, B. & Debevec-Švigelj, M., 2010. Predstavitev centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog in delo v njih. In: B. Bregar & R. Sotler, eds. Delo z odvisnimi. Povezovanje primarnega s sekundarnim zdravstvenim varstvom. Ljubljana, 11. junij 2010. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, p. 8.
Makovec, M., 2013. Odvisnost od psihoaktivnih snovi. In: P. Pregelj, B. Kores Plesničar, M. Tomori, B. Zalar & S. Ziherl, eds. Psihiatrija. Ljubljana: Psihiatrična klinika, p. 164.
National Institute on Drug Abuse, 2014. Scholastic Scope. Available at: http://headsup.scholastic.com/search-students/#stq=drug%20health%20effects&stp=1 [20. 12. 2016].
National Institute on Drug Abuse, 2015. Drug Abuse Hurts Kids. Available at: https://easyread.drugabuse.gov/content/drug-abuse-hurts-kids [20. 1. 2017].
Neale, J., Nettleton, S. & Pickering, L., 2012. Heroin users views and experiences of physical activity, sport and exercise. International Journal of Drug Policy, 23(2), pp. 120–127. https://doi.org/10.1016/j.drugpo.2011.06.004 PMid:21741815
Nemec, U., Čuček Trifkovič, K., 2017. Stres med zaposlenimi na področju psihiatrične zdravstvene nege. Obzornik zdravstvene nege, 51(1), pp. 9–23. https://dx.doi.org/10.14528/snr.2017.51.1.122
Rebernak, N., 2013. Vloga znanja prev entivne medicinske sestre in življenjski slog: magistrsko delo. Celje: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, p. 16.
Resolucija o Nacionalnem programu na področju prepovedanih drog (ReNPPD), 2014. Uradni list Republike Slovenije št. 25.
Rozina, K., 2013. Ženske in droge: diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, p. 18.
Rozman, S., 2007. Peklenska gugalnica. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 33.
Rus Makovec, M., 2011. Spremembe vedenja: motivacijski postopek pri odvisnem človeku. In: A. Žmitek, ed. Psihoterapevstki ukrepi za vsakdanjo rabo 3. Begunje: Psihiatrična bolnišnica Begunje, pp. 102–133.
Scholastic scope, 2009. Drugs and your body. Available at: http://www.scholastic.com/drugs-and-your-body/mouth.htm [23. 1. 2017].
Skela Savič, B., 2009. Zdravstvena nega in raziskovanje: nekateri vplivni dejavniki za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline v Sloveniji. Obzornik zdravstvene nege, 43(3), p. 211.
Sotler, R., 2010. Medicinska sestra/zdravstveni tehnik lahko zagotovita varovanje zasebnosti ob zdravljenju pacienta. In: B. Bregar & R. Sotler, eds. Delo z odvisnimi. Povezovanje primarnega s sekundarnim zdravstvenim varstvom. Ljubljana, 11. junij 2010. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, pp. 53–55.
Šturm, T., 2015. Metode zdravljenja odvisnosti od drog in njihova učinkovitost na primeru komune. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta, pp. 35–36.
Taniai, T., Yottsuji, N., Okuda, H., Karibe, H., Miura, K. & Hiraga, M., 2014. Qualitative evaluation of TAMARPP, the relapse prevention program for substance abusers at the Mental Health and Welfare Center. Nihon Arukoru Yakubutsu Igakkai Zasshi, 49(6), pp. 305–317.
The Commonwealth of Australia, Department of Health and Ageing, 2015. The Ministerial Council on Drug Strategy. Available at: http://www.nationaldrugstrategy.gov.au/internet/drugstrategy/publishing.nsf/Content/home [8. 1. 2017].
Todorović, M., 2014. Odvisniki kot pacienti na Kliniki za infektivne in tropske bolezni Kliničnega centra Srbije. In: A. Kvas, S. Đurđa, R. Kobentar, P. Požun & G. Lokajner, eds. Odvisnost in problemi v širši družbi: Zbornik prispevkov 17. simpozija z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, pp. 71–77.
Van Boekel, L.C., Brouwers, E.P., van Weeghel, J. & Garretsen, H.F., 2013. Stigma among health professionals towards patients with substance use disorders and its consequences for healthcare delivery: systematic review. Drug and alcohol dependence, 131 (1–2), pp. 23–35. https://doi.org/10.1016/j.drugalcdep.2013.02.018 PMid:23490450
Videčnik, I., 2009. Pomen komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi. Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor, p. 203.
Vogrinc, J., 2008. Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, p. 18.
Yen, J.Y., Yen, C.F., Chen, C.C., Chen, S.H. & Ko, C.H., 2007. Family factors of internet addiction and substance use experience in Taiwanese adolescents. Cyberpsychology & Behavior, 10(3), pp. 323–329. https://doi.org/10.1089/cpb.2006.9948 PMid:17594255
Zavod za šport Republike Slovenije Planica, 2017. Zdrav življenjski slog 2015–2017. Available at: http://www.zsrs-planica.si/zdrav-zivljenjski-slog/ [23. 2. 2017].
Zelko, E., 2014. Združenje zdravnikov družinske medicine. Available at: www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/I-301-22.pdf [15. 2. 2017].
Zhuang, S.M., An, S.H. & Zhao, Y., 2014. Effect of cognitive behavioural interventions on the quality of life in Chinese heroin-dependent individuals in detoxification: a randomised controlled trial. Journal of clinical nursing, 23(9–10), pp. 1239–1248. https://doi.org/10.1111/jocn.12287 PMid:23845099
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
