Analiza komunikacijskega udobja in motenj pri komunikaciji

Avtorji

  • Mojca Dobnik

Povzetek

Živimo v času vedno večjih in hitrejših sprememb, v katerem postaja za javne zavode in njihovo vodstvo vedno bolj pomembno, kako učinkovito odgovoriti na vprašanje »Kako ustrezno voditi in motivirati zaposlene ter kako uspešno medsebojno sodelovati?« Sodobni trendi opozarjajo, da bo v prihodnosti uspeh dosežen, če bosta vodenje in sodelovanje zasnovano na zaupanju, spoštovanju, etiki, morali in zadoščanju zaposlenih po njihovem osebnem razvoju. Vsako organizacijo sestavljajo ljudje, ki med seboj komunicirajo, skušajo reševati skupne probleme in razreševati medsebojne konflikte. Komunikacija, problemi, konflikti so tako sestavni del vsake organizacije. Skoraj nemogoče si je predstavljati delovanje brez medsebojnega komuniciranja sodelavcev, brez skupnega reševanja kompleksnih problemov in reševanja konfliktov med tistimi, ki komunicirajo in rešujejo probleme. Raziskava je potekala v Splošni bolnišnici Maribor leta 2004. Predmet raziskave je, kako medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege ocenjujejo medsebojno komunikacijo. Rezultati kažejo, da udobno. Anketiranci menijo, da v procesu komuniciranja sicer prihaja do motenj in te lahko povzročijo napake pri delu in slabe medsebojne odnose.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Metrike

Nalaganej metrik....

Prenosi

Objavljeno

2007-09-01

Kako citirati

Dobnik, M. (2007). Analiza komunikacijskega udobja in motenj pri komunikaciji. Obzornik Zdravstvene Nege, 41(2/3), 153–158. Pridobljeno od https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2636

Številka

Letn. 41 Št. 2/3 (2007)

Rubrike

Retrospektiva (arhiv)

Licenca

Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.