Celostni pristop k ugotavljanju in obravnavi bolečine pri obolelih za demenco: na dokazih podprta priporočila za dobro prakso
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2014.48.3.29Ključne besede:
bolečine, kognitivno funkcioniranje, demenca, zdravstvena obravnava, znanjePovzetek
Uvod: Neustrezna obravnava bolečine pri obolelih za demenco je neposredno povezana s slabšim kognitivnim funkcioniranjem, izgubo komunikacijskih sposobnosti ter omejitvami pri izražanju bolečine. Namen prispevka je predstavitev znanstvenih dokazov s področja ocene bolečine pri obolelih za demenco. Metode: Uporabljen je sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, omejene na objave v angleščini, nemščini in slovenščini ter izdajo v časovnem obdobju 2007-2013. Izbor člankov je bil določen glede na naslednje kriterije: dostopnost, znanstvenost, vsebinska ustreznost in aktualnost. Podatki so bili po izboru obdelani s kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati: Z vsebinsko analizo 16 znanstvenih besedil so podana temeljna izhodišča za oceno in obravnavo bolečine pri obolelih za demenco. Tako je bilo identificiranih pet vsebinskih kategorij: razlogi za bolečino, spremljajoči znaki, instrumenti za ugotavljanje bolečine, zdravstvena obravnava in vloga medicinske sestre. Diskusija in zaključek: Priporoča se, da se ocena bolečine pri obolelih za demenco obravnava celostno v kontekstu vedenjskih motenj, funkcioniranja in življenjskih pogojev. Na podlagi izsledkov bi bilo potrebno za obolele za demenco uporabiti primeren instrumentarij, ki bo del standarda kakovostne obravnave, saj obstajajo omejitve v zvezi s preverjanjem v klinični praksi.Prenosi
Metrike
Literatura
Ahn, H. & Horgas, A., 2013. The relationship between pain and disruptive behaviors in nursing home resident with dementia. BioMedCentral Geriatrics, 13, p.14, Available at: http://www.biomedcentral.com/1471-2318/13/14 [20. 3. 2014]. http://dx.doi.org/10.1186/1471-2318-13-14
Cheung, G. & Choi, P., 2008. The use of the Pain Assessment Checklist for Seniors with Limited Ability to Communicate (PACSLAC) by caregivers in dementia care facilities. The New Zealand Medical Journal, 121(1286), pp. 21-29. PMid:19098945
Flegel, K., 2013. People with dementia need better pain management. Canadian Medical Association Journal, 10(1), p. 185.
Gagnon, M.M., Hadjistavropoulos T. & Williams, J., 2013. Development and mixted-methods evaluation of a pain assesment video training program for long-term care staff. Pain Researche & Management, 18(6), pp. 307-312. PMid:23957021; PMCid:PMC3917794
Gilmore-Bykovskyi, A.L. & Bowers, B.J., 2013. Understanding nurses’ decisions to treat pain in nursing home residents with dementia. Researche in Gerontolological Nursing, 6(2), pp. 127-138. http://dx.doi.org/10.3928/19404921-20130110-02; PMid:23330944; PMCid:PMC3634876
Haasum, Y., Fastbom, J., Fratiglioni, L., Kåreholt, I, & Johnell, K., 2011. Pain treatment in elderly persons with and without dementia: a population-based study of institutionalized and home-dwelling elderly. Drugs & Aging.;28(4), pp. 283-293. http://dx.doi.org/10.2165/11587040-000000000-00000; PMid:21428463
Hadjistavropoulos, T., Fitzgerald, T.D. & Marcholdron, G.P., 2010. Practice guidelines for assessing pain in older persons with dementia residing in long-term care facilities. Physiotherapy Canada, 62(2), pp. 104-113.
Kaasalainen, S., 2013. Pain assessment in older adults with dementia: using behavioral observation methods in clinical practice. Journal of Gerontological Nursing, 33(6), pp. 6-10. PMid:17598622
Kobentar, R., 2011. Modeli obravnave oseb z demenco v domovih starejših občanov: doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška Fakulteta, pp. 79-87, 95-96.
Kogoj, A., Darovec, J., Kores-Plesničar, B., Muršec, M., Pišljar, M., Pregelj, P., et al., eds., 2012. Smernice za diagnostiko in zdravljenje demenc. Ljubljana: Združenje psihiatrov pri SZD.
Lunder, U., 2014. Značilnosti paliativne oskrbne v domovih starejših občanov. In: Hozjan J. ed. Paliativna zdravstvena nega in oskrba v socialnovarstvenih zavodih: zbornik predavanj z recenzijo. 33. strokovno srečanje, Lendava 15. in 16. april 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih, pp. 7-15.
Mosele, M., Inelmen, E.M., Toffanello, E.D., Girardi, A., Coin, A., Sergi, G., et al., 2012. Psychometric properties of the pain assessment in advanced dementia scale compared to self assessment of pain in elderly patients. Dementia and Geriatric Cognitive Disorders, 34(1), pp. 38-43. http://dx.doi.org/10.1159/000341582; PMid:22907210
Peternelj, A. & Lunder, U., eds., 2010. Izvajanje celostne paliativne oskrbe v ljubljanski, gorenjski in pomurski regiji: pilotni projekt. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.
Pieper, M.J.C., Achterberg, W.P., Francke, A.L., Van der Steen, J.T., Scherder, E.J.A. & Kovach, C.R., 2011. The implementation of the serial trial intervention for pain and challenging behaviour in advanced dementia patients (STA OP!): a clustered randomized controlled trial. BioMedCental Geriatrics, 11, p. 12 Available at: http://www.biomedcentral.com/1471-2318/11/12 [20. 3. 2014].
Plooij, B., Van der Spek, K. & Scherder, E.J.A., 2012. Pain medication and global cognitive functioning in dementia patients with painful conditions. Drugs & Aging, 29(5), pp. 377-384. http://dx.doi.org/10.2165/11630850-000000000-00000; PMid:22550967
Sak-Dankosky, N., Adruszkiewicz, P., Sherwood, R.P. & Kvist T., 2014. Integrative review: nursesˈ and physiciansˈ expiriences and attitudes towards inpatient-witnessed resuscitation of na adult patient. Journal of Advanced Nursing, 70(5), pp. 957-974. http://dx.doi.org/10.1111/jan.12276; PMid:24164440
Scherder, E.J. & Plooij, B., 2012. Assessment and management of pain, with particular emphasis on central neuropathic pain, in moderate to severe dementia. Drugs & Aging, 29(9), pp. 701-706. PMid:23018606
Scott, S., Jones, L., Blanchard, M.R. & Sampson, E.L., 2011. Study protocol: the behaviour and pain in dementia study (BePAID). BioMedCental Geriatrics, 11, p. 61 Available at: http://www.biomedcentral.com/1471-2318/11/61 [20. 3. 2014].
Skela Savič, B., 2009. Zdravstvena nega in raziskovanje: nekateri vplivni dejavniki za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline v Sloveniji. Obzornik zdravstvene nege, 43(3), pp. 209-222.
Šeruga, M., 2014. Obvladovanje bolečine v paliativni oskrbi. In: Hozjan, J., ed. Paliativna zdravstvena nega in oskrba v socialnovarstvenih zavodih: zbornik predavanj z recenzijo. 33. strokovno srečanje, Lendava 15. in 16. april 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih, pp. 117-124.
Weitzel, T., Robinson, S., Barnes, M.R., Berry, T.A., Holmes, J.M., Mercer, S., et al., 2011. The special needs of the hospitalized patient with dementia. Medsurg Nursing, 20(1), pp. 13-19. PMid:21446290
Winkler, A., 2008. Schmerz bei Demenz II. Der Einfluss von Hirnleistungsstörungen auf Nozizeption und Schmerzwahrnehmung. Focus Neurogeriatrie,2(2), pp. 26-32. http://dx.doi.org/10.1007/s12151-008-0119-5
World Health Organization, 2012. Dementia: a public health priority. Geneva: World Health Organization, pp. 12-63.
Zwakhalen, S.M., Hamers, J.P., Peijnenburg, R.H. & Berger, M.P., 2007. Nursing staff knowledge and beliefs about pain in elderly nursing home residents with dementia. Pain Researche & Management, 12(3), pp. 177-184. PMid:17717609; PMCid:PMC2670708
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.
