Trajne osebnostne spremembe pri pacientih v domačem okolju in izzivi za patronažno zdravstveno nego

  • Bernardka Maček Zdravstveni dom Ljubljana - Vič
  • Mojca Zvezdana Dernovšek Psihiatrična klinika Ljubljana
  • Radojka Kobentar Fakulteta za zdravstvo, Jesenice
Ključne besede: osebnostne spremembe, travmatične izkušnje, pacienti, patronažna zdravstvena nega

Povzetek

Uvod: Med motnje osebnosti in vedenja odraslih uvrščamo trajne osebnostne spremembe, ki jih ni mogoče pripisati možganski poškodbi ali bolezni. Travmatične izkušnje lahko povzročijo osebnostno ranljivost. Namen raziskave je ugotoviti značilnost trajnih osebnostnih sprememb, dejavnike tveganja ter kakovost življenja pacientov v domačem okolju. Metode: Terenska raziskava temelji na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani z anketiranjem 606 pacientov (18,56 %) na območju osrednjeslovenske regije, starih od 20 do 92 let. Uporabili smo strukturirani vprašalnik. Podatki so bili obdelani z opisno statistiko, preizkusom χ2, razvrščanjem v skupine in diskriminantno analizo. Rezultati: Trajne osebnostne spremembe so prisotne pri 9 % (n = 53) pacientov, ki so starejši in manj izobraženi. Le četrtina (n = 10) se jih zdravi pri psihiatru. Med skupinama pacientov, ki imajo oziroma nimajo trajnih osebnostnih sprememb, so prisotne statistično značilne razlike glede izkušenj s travmatičnim dogodkom (p < 0,001), stopnje samostojnosti pri izvajanju življenjskih aktivnosti (p < 0,001), incidence kronične bolečine (p = 0,002), socialnega vključevanja (p = 0,016), samomorilnih misli (p < 0,001) in incidence zdravstvenih težav (p < 0,001). Diskusija in zaključek: Rezultati opozarjajo na delež pacientov s trajnimi osebnostnimi spremembami, ki so nezdravljene in skrite v ozadju duševnih in telesnih zdravstvenih težav. Potrebno je pravočasno odkrivanje, napotitev in multidisciplinarni pristop, pri čemer je vloga patronažnih medicinskih sester pomembna. Nadaljnji raziskovalni izziv bi bil nacionalni projekt.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Bernardka Maček, Zdravstveni dom Ljubljana - Vič
Patronažno varstvo

Literatura

Adams, C., 2006. The consequences of witnessing family violence on children and for implications for family counselors. The Family Journal, 14(4), pp. 334–341.

http://dx.doi.org/10.1177/1066480706290342

Annells, M., Allen, J., Nunn, R., Lang, L., Petrie, E., Clark, E., et al., 2011. An evaluation of a mental health screening and referral pathway for community nursing care: nurses' and general practitioners' perspectives. Journal of Clinical Nurse, 20(1-2), pp. 214–226.

http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2702.2010.03275.x

PMid:21040028

Beltran, R.O., Llewellyn, G.M. & Silove, D., 2008. Clinicians' understanding of International Statistical Classification of Diseases and Related Health Problems, 10th Revision diagnostic criteria: F62.0 enduring personality change after catastrophic experience. Comprehensive Psychiatry, 49, pp. 593–602.

http://dx.doi.org/10.1016/j.comppsych.2008.04.006

PMid:18970908

Beltran, R.O., Silove, D. & Llewellyn, G.M., 2009. Comparison of ICD-10 diagnostic guidelines and research criteria for enduring personality change after catastrophic experience. Psychopathology, 42, pp. 113–118.

http://dx.doi.org/10.1159/000204761

PMid:19246954

Benedik, E., 2004. Vprašalnik motenj osebnosti: razvoj in preliminarna raziskava. Psihološka obzorja, 13(3), pp. 119–138.

Briere, J., 2001. Detailed assessment of posttraumatic stress (DAPS). Odessa (FL): Psychological Assessment Resources.

Daud, A., Klinteberg, B. & Rydelius, P., 2008. Trauma, PTSD and personality: the relationship between prolonged traumatization and personality impairments. Scandinavian Journal of Caring Sciences, 22(3), pp. 331–340.

http://dx.doi.org/10.1111/j.1471-6712.2007.00532.x

PMid:18298618

Dernovšek, M.Z. & Šprah, L., 2008. Razvoj kakovosti in dostopnosti preventivne zdravstvene dejavnosti na področju duševnega zdravja na primarnem nivoju: zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu št. V3-0370 v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013. Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni inštitut Ozare: Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU.

Field, A., 2006. Discovering statistics using SPSS. London, Thousand Oaks, New Delhi: SAGE.

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2010, 2012. Duševno zdravje v Sloveniji. Available at:

http://www.ivz.si/dusevno_zdravje [15. 1. 2013].

Jeriček Klanšček, H., Zorko, M., Roškar, S., Bajt, M. & Kamin, T., 2010. Nekatere značilnosti duševnega zdravja prebivalcev Slovenije. Zdravniški vestnik, 79(7/8), pp. 523–530.

Karner, T.X., 2008. Post-traumatic stress disorder and older men: if only time healed all wounds. Generations, 32(1), pp. 82–87.

Kessler, R.C., Chiu, W.T., Demler, O. & Walters, E.E., 2005. Prevalence, severity, and comorbidity of 12-month dsm-ivdisorders in the National Comorbidity Survey Replication. Archives of General Psychiatry, 626, pp. 617–627.

Kobentar, R., 2003. Socialni odnosi v starosti: magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo.

Krysinska, K., Lester, D. & Martin, G., 2009. Suicidal Behavior After a Traumatic Event. Journal of Trauma Nursing, 16(2), pp. 103–110. http://dx.doi.org/10.1097/JTN.0b013e3181ac921f PMid:19543020

Leeuw, R., Schmidt, J.E. & Carlson, CR., 2005. Traumatic stressors and post-traumatic stress disorder symptoms in headache patients objective. Headache, 45, pp. 1365–1374.http://dx.doi.org/10.1111/j.1526-4610.2005.00269.x PMid:16324169

Lew, H.L., Otis, J.D., Tun, C., Kerns, R.D., Clark, M.E. & Cifu, D.X., 2009. Prevalence of chronic pain, posttraumatic stress disorder, and persistent postconcussive symptoms in OIF/OEF veterans: Polytrauma clinical triad. Journal of Rehabilitation Research & Development, 46(6), pp. 697–702. http://dx.doi.org/10.1682/JRRD.2009.01.0006 PMid:20104399

Maddern, S., 2004. Post traumatic stress disorder in asylum seekers. Nursing Standard, 18(18), pp. 36–39. PMid:14768231

Magoteaux, A.L. & Bonnivier, J.F., 2009. Distinguishing between personality disorder stereotypes, and eccentricities in older adults. Journal of Psychosocial Nursing and Mental Health Services, 47(7), pp. 19-24. http://dx.doi.org/10.3928/02793695-20090527-04 PMid:19678475

McAllister, M., 2010. Solution focused nursing: a fitting model for mental health nurses working in a public health paradigm. Contemporary Nurse, 34(2), pp. 149–157. http://dx.doi.org/10.5172/conu.2010.34.2.149 PMid:20509799

Medline Plus, 2009. Mental health. Available at: http://nlm.nih.gov/medlineplus/mentalhealth.html [10. 2. 2013].

Mulvihill, D., 2005. The health impact of childhood trauma: an interdisciplinary review, 1997-2003. Issues in Comprehensive Pediatric Nursing, 282, pp. 115–136.

Pietrzak, R.H., Goldstein, R.B., Southwick, S.M. & Grant, B.F., 2012. Physical health conditions associated with posttraumatic stress disorder in u.s. older adults: results from wave 2 of the National Epidemiologic Survey on Alcohol and Related Conditions. Journal of American Geriatrics Society, 60(2), pp. 296–303. http://dx.doi.org/10.1111/j.1532-5415.2011.03788.x PMid:22283516; PMCid:PMC3288257

Promoting Mental Health, 2005. Concepts, Emerging evidence. Practice: a report of the World Health Organization, Department of Mental Health and Substance Abuse in collaboration with the Victorian Health Promotion Foundation and the University of Melbourne. Geneva: World Health Organization.

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja, 2011. Available at: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2011/resoluc_dusevno_zdravje/Resolucija_dusevno_zdravje_060411.pdf [25. 3. 2015].

Rick, S. & Douglas, D.H., 2007. Neurobiological effects of childhood abuse. Journal Psychosocial Nursing Mental Health Services, 45(4), pp. 47–54. PMid:17477329

Schore, AN., 2002. Dysregulation of the right brain: a fundamental mechanism of traumatic attachment and the psychopathogenesis of posttraumatic stress disorder. Australian and New Zealand Journal of Psychiatry, 361, pp. 9–30. http://dx.doi.org/10.1046/j.1440-1614.2002.00996.x PMid:11929435

Sedmak, M., Zavratnik Zimic, S., Kralj, A. & Medarič, Z., 2006. Nasilje v družinah v Sloveniji: rezultati raziskave. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper.

Seides, R., 2010. Should the current DSM-IV-TR definition for PTSD be expanded to include serial and multiple microtraumas as aetiologies? Journal of Psychiatric Mental Health Nursing, 17 (8), pp. 725–731.http://dx.doi.org/10.1111/j.1365-2850.2010.01591.x PMid:21050339

Selič, P., Pesjak, K., Kopčavar-Guček, N. & Kersnik, J., 2008. Dejavniki, ki povečujejo možnost nasilja v družini in iskanje pomoči pri zdravniku družinske medicine. Pilotna študija o nasilju v družini. Zdravniški vestnik, 77(8), pp. 505–510.

Statistični urad Republike Slovenije, 2011, 2012. Available at: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4953 [16. 1. 2013].

Ščavničar, E., 2004. Celostna obravnava pojava bolečine v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege, 38(2), pp. 101–111.

Te Brake, H., Dückers, M., De Vries, M., Van Duin, D., Rooze, M. & Spreeuwenberg, C., 2009. Early psychosocial interventions after disasters, terrorism, and other shocking events: guideline development. Nursing Health Science, 11(4), pp. 336–343. http://dx.doi.org/10.1111/j.1442-2018.2009.00491.x PMid:19909437

Teicher, M.H., Andersen, S.L., Polcari, A., Anderson, C.M. & Navalta, C.P., 2002. Developmental neurobiology of childhood stress and trauma. Psychiatric Clinics of North America, 25(2), pp. 397–426.http://dx.doi.org/10.1016/S0193-953X(01)00003-X

Teicher, M.H., Tomoda, A. & Andersen, S.L., 2006. Neurobiological consequences of early stress and childhood maltreatment: are results from human and animal studies comparable? Annals of the New York Academy of Sciences, 1071, pp. 313–323. PMid:16891580

The ICD-10 classification of mental and behavioural disorders: diagnostic criteria for research, 1993. Geneva: World Health Organization.

The ICD-10 classification of mental and behavioural disorders: clinical descriptions and diagnostic guidelines, 1992. Geneva: World Health Organization.

Židanik, M., 2003. Osebnostne motnje v splošni populaciji: pogostnost in ranljivost: magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Objavljeno
2015-12-21
Kako citirati
Maček, B., Dernovšek, M. in Kobentar, R. (2015) Trajne osebnostne spremembe pri pacientih v domačem okolju in izzivi za patronažno zdravstveno nego, Obzornik zdravstvene nege, 49(4). doi: 10.14528/snr.2015.49.4.63.
Rubrike
Izvirni znanstveni članek