Religioznost v povezavi z duševnim zdravjem starejših oseb
pregled literature
DOI:
https://doi.org/10.14528/snr.2025.59.4.3230Ključne besede:
starejši odrasli, duhovnost, verovanje, psihološko blagostanjePovzetek
Uvod: Populacija se iz leta v leto stara in sooča s posledicami staranja družbe. Mnogi starejši uporabljajo verske dejavnosti kot način spoprijemanja s stresom, ki jim lahko predstavljajo podporo ter vir smisla in upanja. Namen tega pregleda je bil ugotoviti, kakšna je povezava med religioznostjo na duševnim zdravjem starejših oseb.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura v mednarodnih podatkovnih bazah MEDLINE, Wiley Online Library, Web of Science, ScienceDirect, SAGE. Potek izbora literature je bil narejen po smernicah PRISMA, pri vključenih raziskavah je bila ocenjena kakovost, ugotovitve pa so bile povzete opisno.
Rezultati: V končni pregled je bilo vključenih sedem raziskav. Oblikovane so bile tri glavne teme: (I) pozitiven vpliv religioznosti, (II) negativen vpliv religioznosti ter (III) verske dejavnosti kot intervencijska podpora. Religioznost in verske dejavnosti lahko delujejo zaščitno, če so povezane s podporo, zdravimi vedenji in občutkom varnosti, ali pa predstavljajo oviro, če temeljijo na strahu in odvračanju od strokovne pomoči.
Diskusija in zaključek: Nekatere verske dejavnosti (molitev, odpuščanje in druge intervencije) pomembno vplivajo in duševno zdravje. Te dejavnosti lahko starejšim osebam prinesejo razbremenitev, občutek miru, okrepijo socialno mrežo ter vitalnost. Verske dejavnosti lahko imajo podporno vlogo pri zdravljenju določenih duševnih težav, vendar je nujno, da posameznik sodeluje in se strinja z vključevanjem teh vidikov v načrt zdravstvene nege ter da izvajalci zdravstvene nege to upoštevajo v celostnem pristopu v okviru zdravstvene nege.
Prenosi
Literatura
Abdaleati, N., Zaharim, N. M., & Mydin, Y. O. (2014). Religiousness and mental health: Systematic review study. Journal of Religion and Health, 55(6), 1929–1937. https://doi.org/10.1007/s10943-014-9896-1 PMid:27654836
Aloustani, S., Hajibeglo, A., Yazarlo, M., & Gharrehtapeh, S. R. (2021). The effect of religion therapy on the elderly cognitive status. Journal of Religion and Health, 60(3), 2066–2076.
Chen, Y., Kim, E. S., & VanderWeele, T. J. (2021). Religious service attendance and subsequent health and well-being throughout adulthood: Evidence from three prospective cohorts. International Journal of Epidemiology, 49(6), 2030–2040. https://doi.org/10.1093/ije/dyaa120 PMid:32793951;PMCid:PMC7825951
Coelho-Júnior, H. J., Calvani, R., Panza, F., Allegri, R. F., Picca, A., Marzetti, E., & Alves, V. P. (2022). Religiosity/spirituality and mental health in older adults: A systematic review and meta-analysis of observational studies. Frontiers in Medicine, 9, Article 877213. https://doi.org/10.3389/fmed.2022.877213 PMid:35646998;PMCid:PMC9133607
de Oliveira, A. L. B., & de Oliva Menezes, T. M. (2018). The meaning of religion/spirituality for the elderly. Revista Brasileira de Enfermagem, 71(2), 770–776. https://doi.org/10.1590/0034-7167-2017-0120 PMid:29791624
Freire Paulino, C., Salgado Souza, V. H., Mesquita, A. C., Carvalho, F. S., Alves Nogueira, D., & Chaves, É. de C. L. (2014). Quality of life, depressive symptoms and religiosity in elderly adults: A cross-sectional study. Texto & Contexto - Enfermagem, 23(3), 648–655. https://doi.org/10.1590/0104-07072014001000013
Hefti, R. (2011). Integrating religion and spirituality into mental health care, psychiatry and psychotherapy. Religions, 2(1), 611–627. https://doi.org/10.3390/rel2040611
Heydari-Fard, J., Bagheri-Nesami, M., Shirvani, M. A., & Mohammadpour, R. A. (2014). Association between quality of life and religious coping in older people. Nursing Older People, 26(3), 24–29. https://doi.org/10.7748/nop2014.03.26.3.24.e496 PMid:24673325
Horning, S. M., Davis, H. P., Stirrat, M., & Cornwell, R. E. (2011). Atheistic, agnostic, and religious older adults on wellbeing and coping behaviors. Journal of Aging Studies, 25(2), 177–188. https://doi.org/10.1016/j.jaging.2010.08.022
Kent, B. V., Bradshaw, M., & Uecker, J. E. (2017). Forgiveness, attachment to God, and mental health outcomes in older U.S. adults: A longitudinal study. Research on Aging, 40(5), 456–479. https://doi.org/10.1177/0164027517706984 PMid:28506109
McManus, D. T. (2024). The intersection of spirituality, religiosity, and lifestyle in successful aging. Religion, 15(4), Article 478. https://doi.org/10.3390/rel15040478
Mohammadi Shahboulaghi, M. F., Moghaddam Ghanbari, A., Khoshnou, H., Karbalaee, Z., & Mojtaba, M. (2017). Mental health in the elderly and its predictive factors. World Family Medicine/Middle East Journal of Family Medicine, 15(10), 313–320. https://doi.org/10.5742/MEWFM.2017.93181
Moher, D., Liberati, A., Tetzlaff, J., & Altman, D. G. (2009). Preferred reporting items for systematic reviews and meta-analyses: The PRISMA statement. PLoS Medicine, 6(7), Article e1000097. https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1000097 PMid:19621072;PMCid:PMC2707599
Moxey, A., McEvoy, M., Bowe, S., & Attia, J. (2011). Spirituality, religion, social support and health among older Australian adults. Australasian Journal on Ageing, 30(2), 82–88. https://doi.org/10.1111/j.1741-6612.2010.00453.x PMid:21672117
Ng, T. P., Nyunt, M. S. Z., Chiam, P. C., & Kua, E. H. (2011). Religion, health beliefs and the use of mental health services by the elderly. Aging & Mental Health, 15(2), 143–149. https://doi.org/10.1080/13607863.2010.508771
Noronha, K. J. (2014). Impact of religion and spirituality on older adulthood. Journal of Religion, Spirituality & Aging, 27(1), 16–33. https://doi.org/10.1080/15528030.2014.963907
Pollak, C., Verghese, J., & Blumen, H. (2023). Loneliness and functional decline in aging: A systematic review. Research in Gerontological Nursing, 16(4), 202–212. https://doi.org/10.3928/19404921-20230503-02 PMid:37159388;PMCid:PMC10926714
Polit, D. F., & Beck, C. T. (2012). Nursing research: Generating and assessing evidence for nursing practice (10th ed.). Wolters Kluwer.
Sedaghat, G. S., & Alizadeh, K. H. (2018). The effectiveness of spiritual-religion psychotherapy on mental distress (depression, anxiety and stress) in the elderly living in nursing homes. Health, Spirituality and Medical Ethics, 5(1), 20–25. https://doi.org/10.29252/JHSME.5.1.20
Van Herreweghe, L., & Van Lancker, W. (2019). Is religiousness really helpful to reduce depressive symptoms at old age: A longitudinal study. PLoS One, 14(7), Article e0218557. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0218557 PMid:31269037;PMCid:PMC6609011
Vicente, A. R. T., Castro-Costa, É., Firmo, J. de O. A., Lima-Costa, M. F., & Loyola Filho, A. I. de. (2018). Religiousness, social support and the use of antidepressants among the elderly: A population-based study. Ciência & Saúde Coletiva, 23(3), 963–971. https://doi.org/10.1590/1413-81232018233.05922016 PMid:29538576
Whitehead, B. (2018). Religiousness on mental health in older adults: The mediating role of social support and healthy behaviours. Mental Health, Religion & Culture, 21(4), 429–441. https://doi.org/10.1080/13674676.2018.1504906
World Health Organization. (2024). Ageing and health. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/ageing-and-health
Zimmer, Z., Jagger, C., Chiu, C.-T., Ofstedal, M.-B., Rojo, F., & Saito, Y. (2016). Spirituality, religiosity, aging and health in global perspective: A review. SSM - Population Health, 2, 373–381. https://doi.org/10.1016/j.ssmph.2016.04.009 PMid:29349154;PMCid:PMC5758000
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Obzornik zdravstvene nege

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Na Obzornik zdravstvene nege, Ob železnici 30A, 1000 Ljubljana, prenašam naslednje materialne avtorske pravice: pravico reproduciranja v neomejeni količini, in sicer v vseh poznanih oblikah reproduciranja, kar obsega tudi pravico shranitve in reproduciranja v kakršnikoli elektronski obliki (23. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah – v nadaljevanju ZASP); pravico distribuiranja (24. čl. ZASP); pravico dajanja na voljo javnosti vključno z dajanjem na voljo javnosti prek svetovnega spleta oz. računalniške mreže (32.a čl. ZASP); pravico predelave, zlasti za namen prevoda (33. čl. ZASP). Prenos pravic velja za članek v celoti (vključno s slikami, razpredelnicami in morebitnimi prilogami). Prenos je izključen ter prostorsko in časovno neomejen.













